V EU so septembra z novelo direktive o baterijah (Direktiva 2006/66/ES, ki je bila sprejeta že leta 2006) začela veljati strožja pravila za shranjevanje in recikliranje odpadnih baterij.
Namen prenovljene direktive je varovanje zdravja ljudi in varstvo okolja z zagotavljanjem pravilnega zbiranja in recikliranja rabljenih baterij.
Za pravilno ravnanje z rabljenimi baterijami so odgovorni proizvajalci, distributerji, trgovci, seveda pa tudi potrošniki. Sedem držav članic EU je prenovljeno direktivo o baterijah pravočasno preneslo v nacionalno zakonodajo, med njimi je tudi Slovenija z Uredbo o ravnanju z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in akumulatorji, ki je začela veljati 14. avgusta 2008.
Namen prenovljene direktive je varovanje zdravja ljudi in varstvo okolja z zagotavljanjem pravilnega zbiranja in recikliranja rabljenih baterij. Za pravilno ravnanje z rabljenimi baterijami so odgovorni proizvajalci, distributerji, trgovci, seveda pa tudi potrošniki.
Baterije vsebujejo številne kovine, ki so škodljive za zdravje ljudi in za okolje. Med temi so tudi nekatere zelo nevarne težke kovine: svinec, kadmij in srebro. Zbiranje in recikliranje rabljenih baterij preprečuje, da bi se takšne nevarne snovi sproščale v okolje, omogoča pa tudi varčevanje z energijo ter naravnimi bogastvi.
Baterije in akumulatorji v številkah
Evropski potrošniki vsako leto odvržejo 800 tisoč ton avtomobilskih akumulatorjev, 190 tisoč ton industrijskih akumulatorjev in 160 tisoč ton prenosnih baterij ter akumulatorjev. Večina vsebuje nevarne težke kovine. Po podatkih Evropskega združenja za reciklažo baterij (EBRA) je bilo v letu 2006 recikliranih le 30.870 ton prenosnih baterij (20 %), pri avtomobilskih in industrijskih akumulatorjih pa je stanje precej boljše. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da v Evropi recikliranje odpadnih baterij izvajajo samo v Belgiji, na Švedskem, Nizozemskem, v Nemčiji, Avstriji, Franciji, Španiji, Veliki Britaniji, Češki in Švici ).
Skladno z določili nove direktive bodo morale lokalne oblasti v EU vzpostaviti zbirna mesta za zbiranje izrabljenih baterij in akumulatorjev. Do leta 2012 bodo morali na ta način zbrati vsaj 25 % vseh prodanih izdelkov, leta 2016 pa že 45 %. Prav tako bodo morali izrabljene baterije sprejemati prodajalci, ne glede na to, kje so bile baterije kupljene. Proizvajalci baterij pa bodo morali poskrbeti za varno reciklažo vseh materialov, ki bodo zbrani na ta način.
Nova direktiva bo znatno omejila tudi količino strupenih snovi, ki jih bodo lahko vsebovale baterije v prihodnosti. Zgornja meja bo po novem zakonu 0,0005 % živega srebra in 0,002 % kadmija glede na težo baterije. Izjema so le baterije za alarmne naprave in za medicinske pripomočke. Proizvajalci bodo morali na baterije zapisati natančnejše podatke o njihovi sestavi in jih opremiti tudi z natančnejšimi oznakami o njihovi zmogljivosti.
Nikelj-kadmijeve baterije (kadmij sodi me strupene snovi) precej uporabljajo v industriji za zasilno ali varnostno napajanje z električno energijo, v bolnišnicah, na letališčih, v vlakih in na letalih, na naftnih ploščadih na morju in v svetilnikih. Med industrijske baterije sodijo tudi tiste v invalidskih vozičkih, v čitalnikih črtnih kod v trgovinah, v rudarskih in potapljaških svetilkah in baterije in akumulatorji, ki se uporabljajo v solarnih modulih in foto celicah.
Direktiva zahteva registracijo vseh proizvajalcev baterij in akumulatorjev v EU. V direktivi pa so tudi določila za spodbujanje razvoja alternativnih tehnologij in baterij, ki bodo manj onesnaževale okolje.
Stroške obveščanja javnosti, zbiranja in predelave bodo morali poravnati proizvajalci. Nova pravila naj bi proizvajalce stala med 200 in 400 milijonov evrov.
Najkasneje v dveh letih po začetku veljavnosti nove direktive bo morala povsod delovati mreža zbirnih mest za rabljene baterije in akumulatorje.
Izrabljene baterije in akumulatorje odnesite v trgovino, ki ima v prodajnem programu tovrstne izdelke. Za zbiranje in predelavo baterij so namreč odgovorni prodajalci, ki morajo rabljene baterije sprejeti brezplačno, ne glede na to, kdaj in pri katerem prodajalcu ste jih kupili. Dobavitelji oziroma prodajalci bodo morali na prodajnih mestih obveščati potrošnike o možnostih vračanja izrabljenih baterij.
Slovenska uredba
Uredba o ravnanju z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in akumulatorji (Uradni list RS, št. 78/2008 z dne 30. 7. 2008) je usklajena z Direktivo 2006/66/ES, ki je začela veljati 14. avgusta 2008, torej še preden se je iztekel dveletni rok, ki je bil za države članice EU določen za pripravo na izpolnjevanje zahtev iz direktive.
Uredba vsebuje :
*pravila za prodajo baterij in akumulatorjev (kakovost, varnost, označevanje, gradnja),
*prepoved prodaje baterij in akumulatorjev, ki vsebujejo nevarne snovi,
*posebna pravila za zbiranje, predelavo in odstranjevanje odpadnih baterij in
akumulatorjev in
*izhodišča za pripravo operativnih programov varstva okolja pri spodbujanju zbiranja in
recikliranja baterij.
Dokler ne bo sprejet operativni program varstva okolja pri ravnanju z ločeno zbranimi nevarnimi odpadki in z odpadnimi industrijskimi in avtomobilskimi baterijami ter akumulatorji, se uporabljajo smernice, ki so bile pbjavljene v Operativnem programu ravnanja z odpadnimi baterijami in akumulatorji za obdobje od 2003 do konca 2006.
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja, ki lahko kršitelje kaznujejo z globo od 4.000 evrov do 40.000 evrov.
Pravila ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji
Obveznosti končnih uporabnikov (tudi potrošnikov)
*odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev ne smemo odlagati v mešane komunalne
odpadke;
*odpadne prenosne baterije ali akumulatorje je treba, preden jih oddamo zbiralcu
odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, hraniti ločeno od drugih odpadkov.
Obveznosti distributerjev (trgovcev)
*na prodajnem mestu morajo od kateregakoli končnega uporabnika brezplačno prevzeti
odpadne prenosne baterije in akumulatorje;
*na prodajnem mestu morajo postaviti posebne zabojnike za ločeno zbiranje in začasno
skladiščenje prevzetih odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev. Zabojniki morajo
biti vidno označeni, da so namenjeni za odlaganje odpadnih prenosnih baterij in
akumulatorjev;
*na vidnem mestu morajo postaviti obvestilo kupcem o možnosti brezplačnega
prevzema odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev.
Obveznosti proizvajalcev prenosnih baterij in akumulatorjev
*prenosne baterije in akumulatorje smejo prodajati na ozemlju Republike Slovenije le
v primeru, če na svoje stroške zagotovijo tudi zbiranje odpadnih izdelkov od končnih
uporabnikov. Poleg tega morajo proizvajalci prenosnih baterij in akumulatorjev
zagotoviti zbiralcem odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev povrnitev vseh
stroškov, ki nastanejo zaradi obveznega obveščanja javnosti o zbiranju, obdelavi in
recikliranju odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev.
Pravila obveščanja končnih uporabnikov (tudi potrošnikov)
Zbiralci odpadnih prenosnih, industrijskih ali avtomobilskih baterij in akumulatorjev morajo obveščati javnost in končne uporabnike o namenu in ciljih zbiranja odpadnih baterij in akumulatorjev, o pravilnem ravnanju z njimi, o možnostih njihovega brezplačnega oddajanja ter o načinih njihove obdelave in recikliranja.
Z oglaševalskimi akcijami morajo zbiralci prispevati k ozaveščenosti in ustreznejšemu ravnanju končnih uporabnikov tako:
*da jih obveščajo, kako lahko snovi, ki jih vsebujejo baterije in akumulatorji, ž
učinkujejo na okolje in zdravje ljudi;
*da jih poučijo, da se odpadnih baterij in akumulatorjev ne sme ne odstranjevati na
enak način kot mešane komunalne odpadke, s tem pa spodbujajo sodelovanje končnih
uporabnikov pri ločenem zbiranju teh odpadkov;
*da jih obveščajo o razpoložljivih sistemih zbiranja, obdelave in recikliranja odpadnih
baterij in akumulatorjev;
*da jih opozarjajo na pomen in vlogo posameznika, ki jo ima pri recikliranju odpadnih
baterij in akumulatorjev;
*da jih seznanjajo s pomenom oznake "prečrtan premični zabojnik za odpadke" in s
kemijskimi simboli Hg (živo srebro), Cd (kadmij) in Pb (svinec)" ter jih seznanijo s
strupenostjo in vplivom teh kemičnih elementov na okolje, če jih nenadzorovano
odlagamo med komunalne odpadke ali pa kar v naravo.
Svetujemo, da namesto alkalnih baterij kupujete akumulatorske, ki jih lahko ponovno napolnimo. Ponovno jih lahko napolnimo do 1.000 krat! Prihranili boste denar in zmanjšali nepotrebno obremenjevanje narave z nevarnimi strupenimi snovmi.
Akumulatorje in baterije je mogoče že zdaj oddati v zbirnih centrih komunalnih podjetij, kjer v ločenih zabojnikih zbirajo različne odpadke, lahko pa jih oddate v premičnih zbiralnicah nevarnih odpadkov, ki delujejo po vnaprej določenem urniku (objavijo ga službe, ki v občinah skrbijo za odvoz odpadkov).
Zbirajo jih praviloma tudi vsi trgovci, ki imajo v svojem prodajnem programu baterije in akumulatorje. V ta namen so na prodajnem mestu predvidena ločena zbirna mesta, ki morajo biti vidno označena s simbolom prečrtanega zabojnika za odpadke.
Vir: Zveza potrošnikov Slovenijee
Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
/11
5
