Anonimen
|
Sej vem, da je to že miljonkrat premleta tema, da jo odpiram brez veze, in da bo hitr kdo skoču za vrat, ampak mi je žal; res bi rada slišala tudi vaša razmišljanja.
Moja zgodba je dolga in kratka hkrati. V parih stavkih. Skupaj sva bila 11 let-4 poročena. Mlada uspešna, gradila kariero, naprej njegovo, moja je bla bolj tko. Odlagala družino, se trudila nekaj ustvarit...Moja želja po družini je bila vedno žertev želje po uspehu in ko nama je končno zalaufalo, ko sva oba imela službe, kupila stanovanje, ga uredila kot dom, si je zaželel otrok. In me je skoraj kap od sreče, da si je končno tega zaželel. Zanosila sem v prvo in otroka zgubila, čez pol leta še enkrat in še enkrat izgubila otroka. Sej sem vedela, da med nama ni bilo vedno sve ok, ampak po tem ko sem bila noseča, sem verjela, da so se stvari uredile, pa se niso. Končalo se je z zahtevo po ločitvi 10 dni po drugem splavu.
Zakaj tako hitro, zakaj ni žaloval za otrokom, zakaj me je v najhujših trenutkih puščal samo...zakaj, zakaj? Vse to so bila vprašanja, na katera si nisem znala odgovorit in sem jih povezovala s tem, da nikoli ni bil preveč senzibilen in čuteč človek. Ampak klinc bil je moj in takega sem ga sprejela in ljubila, zato na to sploh nisem bila pozorna.
A odgovor je bil drugje - PRI DRUGI.
Že od prve nosečnosti, se je oddaljeval, je odhajal. Verjetno res nista imela telesnih stikov, verjetno res nista seksala, ampak bil je zaljubljen. Naenkrat je začel športat, na noben MBA žur in dogodek nenadoma nisem smela več z njim in on ga jasno ni izpustil, nenadoma sem bila debela in grda in neurejena.... Ko sem tisto drugo nosečnost krvavela ko prašič doma, je on vztrajal na tem, da gre na gala ples, da gre (najverjetneje k njej). In meni vseeno še kar ni potegnilo.
Jaz živčna razvalina, prizadeta zaradi vsega, kar sva dala skozi v vseh teh 11 letih, prizadeta zaradi izgub otrok se res nisem mogla primerjati z eno 25,26 letno, neobremenjeno, ambiciozno podiplomsko MBA študentko.
Danes, ko se je slika sestavila v celoto, šele spoznavam kaj je bilo in zakaj. In žal mi je za leta, ki sem jih zgubila z njim. Za leta, ko sem mu stala ob strani in za njim, da je lahko uspel, da je danes doc. dr. ... Žal mi je, da vse za kar sem trpela in vse kar sem gradila, čaka zdaj eno, ki je samo uletela in vzela kar ji je dal. In vse to je bilo moje, vse to je pripadlo meni. Za vse to sem, za kar sem se jaz žrtvovala in trudila je dal je drugi. Zato se je toliko grebel, da obdrži stanovanje, ker je lepo in bo gospa MBA imela lep dom, ker je fensi.
In še nekaj; sprašujem se koliko ljudi je vedelo zanjo. In zakaj niso povedali. Ne boli to, da je imel in da ima drugo, ampak to, da ni bil iskren, da na vprašanje, če je po sredi druga ženska je mrtvohladno odgovoril, da on ni tak. Pa je bil. Boli neiskrenost in laž. Dejstvo, da nisem niti toliko vredna, da bi mi povedal resnico. Zato, ker se je bal da ga bom oskubla še za več denarja. Da bom delala probeleme iz maščevanja. Ni se pa zavedal, da z enim samim iskrenim oprosti, spoznal sem drugo in želim biti z njo, dosegel več kot z vsem skrivanjem in lažmi. Tudi več denarja bi obržal.
In zakaj mi niso povedali? Če so vedeli. To boli še bolj. In odgovor vsem, ki sprašujete povedati prijateljici ali ne... POVEJTE. Neiskrenost in skrivanje boli bolj, kot sama prevara in izguba partnerja. Dejstvo, da za vse vejo skoraj vsi razen tebe, te samo poniža. Poniža do te mere, da se zdiš sam sebi ničvreden in nevreden vsaj kančka zaupanja in spoštovanja prijateljev in znancev.
Pišuka pa skor sem že šla čez to, zdaj pa tole.
No pa naj bodo gospod srečni, kolateralna žrtev iskanja njegove sreče (beri jaz) gre naprej... iščem ljubezen svojega življenja, ki me bo vsaj mal spoštovala  .
Sej konc koncev zgledam še kr u redu, pametna sm tud korkltolk, službo tud mam korkltolk u redu, magisterij tud bo k bo... ni vrag da naum enga tud js sklestla z nekje....
A ni Kalbo enkrat enga svaka ponujal tle gor ...
Hvala za pozornost in odgovore, če se bo komu dalo kaj napisat po tem romanu...
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
in
, da te malo razveselita 
.
....tudi njemu je 11 let zlezlo pod kožo, verjemi..tudi on jih bo moral na svoj način premleti, predelati...tebe, izgubljena sončka
, vse, kar sta dala z roko v roki čez...vse to se mu bo smukalo po glavi..morda ga bo zadelo naenkrat, morda po obrokih, a brez da to prebavi, ne bo mogel iti naprej, vsaj ne zares in tako kot bi moral...iz enega odnosa v drugega lahko skočimo, a zaživimo v njem lahko šele takrat, ko prejšnjega zares prebolimo...če je bil še tako neboleč... 
..a čisto majceno potrpežljivosti in veliko odprtosti in zaupanja, pa ti pride naproti sreča v razkošni obleki in baročnem obsegu
...glej, da je ne spregledaš... 
