Miško
|
Moj 20 mesečnik ščipa. Očitno se na ta način nekako igra, priteguje pozornost, vsekakor ga zelo zabava. Pride k meni, me uščipne, se smeji in gleda, kako bom odreagirala. Pa se mu veliko časa posvečam, ko se vrnem iz službe praktično ves čas, tako da mu pozornosti res ne primanjkuje. Na začetku sem mu veselo milijonkrat na da razlagala, da se to ne sme, pa da boli. Mislim, kot da bi govorila zidu. Potem sem ga tudi po prstih, pa je mogoče malo žalostno pogledal, malo pojokal, če sem bila bolj učinkovita, pa čez pet minut spet ista zgodba. Kakorkoli, ne pomaga nič, ne predavanje o tem, kako boli, ne če ga uščipnem nazaj, ne če ga po prstih. Ščipa pa seveda tudi druge ljudi, tudi otroke. Tako moram nenehno prežat na njega in ga odvleči iz peskovnika, če ga popade. Hja pa v vrtec ne hodi, tako da ne ve prav dobro, kaj pomeni "nazaj dobiti". Nekako mi način s tepenjem po prstih pa ščipanjem nazaj ni všeč. Sem pač bolj pacifistične sorte.
Kako naj ga odvadim. A bo minilo samo? Je to samo obdobje?
P.S. Menda sem tudi jaz rada ščipala, grizla in praskala, ko sem bila majhna, pa zdaj tega ne počnem več  Torej je še upanje.
|
Natisni
