hmmm
|
Temo sem našla, pa vidim, da že nekja časa ni aktualna. Upam, da se vseeno najde katera,
ki bi podelila misli z mano. Imam trimesečnega fantka in po svojem občutku ga veliko nosim, cartam, skratka sem mu na voljo,ko potrebuje. Čez dan se veliko ukvarjam z njim, se pogovarjava, masirava, telovadiva, za okolico (razen partnerja) preveč.
Nikoli ga nisem pustila samega jokati, pa čeprav velikokrat neutolažljivo joka v mojem naročju, ker ga mučijo strahotni krči
in ne pomaga ničesar, ne masaža, ne kapljice, ničesar. Po mnenju mnogih sem za luno ,da ga preveč razvajam in skočim za vsako jokanje. Uspava se še vedno v mojem naročju. Občasno, ko ga ponoči mučijo krči, se umiri samo ob dojenju, ko zaspančka ob meni ,a se ob prestavitvi v posteljico zbudi in joče, tako da pač spančka z mano Vsak večer se poskušam držat neke rutine, se umijeva, oblečeva pižamico, poje flaško ( ker nimam dovolj mleka), ga odložim v posteljico, prižgem pesmice in sem ob posteljici, kjer ga božam, si se kaj poveva, mi gruli nazaj in se smejčka, dokler ne pride huda ura z jokom in krčki, kar se konča tako, da kriči v naročju, dokler ne zaspi od hudega. vsi mi pravijo, da ga moram navaditi, da sem sam uspava in kako ubog otrok bo v vrtcuko se ne bo znal sam uspavat, ko bom šla v službo(mnenje zdravnice). Ne zdi se mi sprejemljivo, da pustim, da kriči v postelji, da ne pride do sape, da ga zderesiram, da je postelja mesto za spanje, ko bom jaz rekla tako. Muči me ta "ubogi otrok" , ker mu želim najboljše. Imela sem zelo težek porod in verjamem, da je doživel ob tem precej stresa, saj je imel kar nekaj težav. Prosim za kakšno spodbudo in idejo, kako mu pomagati, da s časoma urediva uspavanje.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
.
ima šele 8 mesecev,dosti jih je reklo da je razvajen,ma je dobrovoljček,vesel otrok,in to si tudi želim,da bo samozavestna srečna oseba ko zraste,mislimda z tem ko se mu zdaj 100% predajam delam na tem za njegovo prihodnost.
med pervijanjem veselo čeblja, na rokah je kolikor sam želi, ko ima željo po ležalniku ga dam noter, v posteljici spi samo ponoči pa še to, včasih, če ga kaj muči ga dam k sebi in se takoj pomiri. Sem sama z njim in mislim, da je pomembno, da otrok občuti bližino mamice in da občuti kako zelo rada ga imam. Mislim da otroka ne moreš razvaditi, lahko mu samo daš celo sebe. 
