ronja
|
Finta je v tem da sem jaz prava dobričina do vseh in vedno vsem ustrežem in pomagam in se trudim...
Finta je v tem, da ti moraš to mislit o sebi, sicer nisi srečna... In zato si nesrečna, ko drugi ne mislijo tako o tebi. Če ti povem eno veliko skrivnost: ljudje imajo čisto radi iskrenost - ni treba bit vedno "dober", včasih je bolj prav bit pošten, povedat po resnici... Saj ne, da niso zato nikoli jezni nate - vendar pa te navadno čisto spoštujejo in zelo dostikrat te imajo prav zato radi - ker vejo, kdo si in s čim lahko računajo...
Meni je bilo pa ful všeč, ko mi je soseda povedala, da je noseča, recimo! Ja, mi je to ful važno, ker zdaj mamo nasproti dojenčico, ki je par mesecev mlajša od naše - valjda da se mi fajn zdi! Tak da jaz bi lagala, če bi rekla, da mi je vseeno - ni mi. In tudi če mi ne bi povedala sama, bi mi bilo še vedno všeč .
Tudi sva se zadnjič s taščo pogovarjali, da je ena babica res boga, ker ima vnučko res ves čas - vsak dan, cel dan, je že čisto izmozgana in dobesedno posušena... Pa imaš to lahko za obrekovanje - vendar je recimo precej pomagalo k temu, da je videla, da si ona tega ne želi in da zdaj tudi jaz vem, da ji to ni prav - na ta način se lahko tudi spoznaš - ne moreš se vsega naučit na lastnih izkušnjah... Včasih je dobro videt, kaj se zgodi, če narediš to in to - ne da to res narediš prav ti (pogledaš, kakšni so ljudje po letu heroina, recimo... in ti ni treba probat, če se splača, itd...)
Sicer imam vedno probleme s tem, da ne vem, kdo so moji sosedi - bližnje poznam oz. tiste, ki se kdaj povabimo na kavo, da bi pa vedela, kaj počnejo, če mi sami tega ne povejo (pa še takrat ni ziher ), pa ni za računat . kako naj potem vem, kaj oni mislijo o meni?
Meni se zdi normalno, da imaš o ljudeh in dejstvih svoje mnenje in normalno, da ga kdaj tudi deliš z drugimi... Če se nekdo ne strinja z mojim načinom življenja, zakaj se ne bi smel o tem pogovarjat? Pač živi po svoje...
|
Natisni
?! V moji odsotnosti me lahko tudi prebutajo 
