Bakfark
|
IZVIRNO SPOROČILO: mana_t
Pozdravljeni...
Pišem,...ne vem zakaj....ker mi bo mogoče lažje, ker mi bo katera "naslonila" ramo, da me bo katera "zbrcala" v rito....eh ne vem...
Prva stvar, ko že želiš, da te nekdo zbrca v rit, te bom z veseljem jaz. Ostaja samo ena dilema, nisi napisala naj bo to pošteno al` nežno, pa se bom potreudil biti kar se da zmeren. Ne obljubim pa nič.
Druga stvar, imaš otroka, imela si moža, menda nisi več tako rosno mlada, vsaj otrok več nisi - ti ne moreš imeti SRČEK, ki bi te bolel, ampak imaš lahko izključno SRCE, ki te boli. Toliko je patetike v teh uvodnih besedah, da je popolnoma jasno, da se prvenstveno želiš zasmiliti. Kar nekaj žensk željnih še ene nove žajfnice, z novimi in svežimi obrazi, ti bodo verjetno rade priskočile na pomoč in te krčevito objele iz svojih udobnih naslanjačev, pripravljajoč pri tem nove zaloge pokovke - sledi prime time užitek.
V glavnem....3 leta je odkar sem narazen z bivšim. Stike, preživnina...vse urejeno na sodišču...vendar stiki so tak šalabajzersko določeni, da me še danes boli glava. V načrtu imam da se stiki določijo po nekem urniku, da bomo imeli točno določen dan....zdaj pa imamo tako, kot se gospodu Očetu dvigne kur.c. Ja, točno tako. 10 dni na mesec...ko ovemu pač je 2 dni prej mora sporočiti...in to je to.
Ker pa je izrabljal, jaz sem popuščala...je že prišlo do takšnih situacij...da mi je zvečer poslal sms ob pol deset____ih...jutri grem jaz po malega v vrtec in ga vrnem čez 3 dni. Recimo. Kot da je predmet.
Potem pa mi je nekega lepega dneva vse prišlo prek glave in sem rekla, dosta...stiki se bodo uredili, ne popuščam več niti ene vejice, kar smo se dogovorili na sodišču...takrat pa se je začelo...grožnje, ali da zjutraj pošlje sms, da gre danes kar po malega...pa take finte.
Sicer socialna delavka vse ve in je obveščena o tem, v kratkem imamo posvet, in če takrat ne dosežemo dogovora, moram na sodišče za urejanje stikov. Sicer en dogovor je že bil neuspešen...zelo grdo se je obnašal do mene in do socialne delavke, le ta ima zaznamek zapisan, da dogovora ne moremo dosečti, da je aroganten...da z njim ni mogoče komunicirati.
Prvo, puščaš me v dilemi, ponovno, ali so stiki bili urejeni na sodišču ali niso. V nadaljevanju izpodbijaš prvo izrečeno, tvoja zgodba enostavno ni skladna. Bolj imam občutek, da ste glede stikov ostali nedorečeni, da sta to zadevo pustila odprto namerno, predvidevam iz razloga, da bi se lahko drug drugemu bolj prilagajala in da si prvenstveno olajšata stvar. Kar je okej, zrelo... Tukaj se da naslutiti, da si "popuščala", se torej strinjala, kar bi lahko pomenilo dopustiti prevzem otroka tudi, ko za to niso izpolnjeni vsi pogoji, ne nujno le in izključno zato, ker si bivši tako želi oziroma se mu je pač dvignil qrac, temveč ker tudi tebi mogoče v danem trenutku tako ustreza. Kar je do sedaj mogoče funkcioniralo, interesantno naenkrat postane sporna zadeva, ki jo je potrebno reševati, če že ne na sodišču, potem vsaj pri socialni delavki. Poskušaj se postaviti v pozicijo bivšega, mogoče njegova nepripravljenost sodelovanja izhaja iz dejstva, da želiš na silo spremeniti okoliščine, ki so se do sedaj zdele za oba optimalne. In da se moje "klobasanje" ne bo zdelo krneki, bodi pozorna na zgornji smajli, ki joče in si ga postavila tik za mestom, kjer "samovoljo" bivšega enačiš z ravnanjem s predmetom, skratka podajaš - ne rabim ponavljat, zopet patetično in začinjeno s pretiranim čustvovanjem - svojo strogo sodbo o dejanju in odnosu, ju na ta način označiš za nesprejemljive, da bi se ju kot take lahko upravičeno korigiralo - z zahtevo pri socialni delavki, na sodišču itd.
Ker je zadnje dni spet delal take finte...in nisem popuščala niti milimetra, je končno dogovor uspel med nama, da vzame malega in bo 3 dni pri njemu. Ampak...kličem babico (z očetove strani, vsak drug teden ga jemlje iz vrtca ona, pa ga grem jaz k njej potem po službi iskat, okrog 5 ure)...da danes ne rabi iti v vrtec ponj, da gre očka...pa mi reče..."vem, ker bo mali pri nas spal". WTF
Saj ona nič ni kriva....niti nisem uspela nič reči, ker sem bila tak paf...
Zdaj bi ti Bogdan Žorž stisnil eno krepko zaušnico! V čem je zdaj tukaj pravi problem??? Če otrok kdaj prespi pri tvojih starših, strogo gledano iz načina starševske razdelitve časa skrbi za otroka, je verjetno to popolnoma normalna stvar, nobeden ne komplicira. Resnično, iskreno me zanima ali bi to smatrala za kakršenkoli problem??? Ali se ti zdi, da takrat ko ti pripada čas, ko skrbiš za dete, se to razume izključno kot čas, ko je le in zgolj s teboj??? A na počitnice ne gre nikoli, ko ni pri atiju??? Nikoli tvoja starša ne prideta ponj domov ali v vrtec, če ti recimo ne utegneš zaradi kakršnekoli objektivne zadržanosti, karkoli??? Ali tete, strici, kdorkoli od bližnjih??? Nekaj pozabljaš - dete je tako tvoje kot očetovo! Oziroma drugače rečeno, da uidemo namigovanju na lastništvo nad otroci, dete ima tako matero kot tudi očeta, živi v specifičnih okoliščinah tako znotraj materinega, kakor tudi očetovega okolja. Ključno vprašanje - od kod ti pravica, sebe smatrati toliko kompetentno, da si upaš sodit o spodobnosti, primernosti, pravilnosti, normalnosti ravnanja očeta, pri čemer de facto ne obstajajo nikakršni indici, da je otrok zlorabljen ali zatiran, tako fizično kot psihično?????????? Nasprotno! Iz napisanega bi človek sklepal, da "OVI", kot mu praviš, povzroča najmanj neizbrisljive travme VAJINEMU otroku, ne pa da ta komaj čaka, da gre atiju na obisk.
Dalje ne bom niti citiral. Izgleda da je težko sprejeti dejstvo, da otrok očeta dejansko ljubi in da si k njemu resično želi, vsako prisotnost te želje pa je nasprotno potrebno okarakterizirati kot uspeh fotrove manipulacije. Verjetno je težko sprejeti dejstvo, da otroku takšen način vzgoje in odnosov, ki je istočasno tebi različen, mogoče odgovarja in da je za dete lahko prav tako koristen in dobrodošel in istočasno nič bolj škodljiv od tvojega. Si dete kdaj vprašala, kako mu je tam na raznoraznih hobijih, ko mali bulji vanj??? Ti je sploh jasno kakšno doživetje to zna biti za otroka, kakšna zanimiva izkušnja??? Mogoče pa ravno vsa ta dejanja in opustitve bivšega v odnosu do otroka, katera smatraš za "ravnanje s predmetom in manipulacijo z otrokom" paradoksno in nedojemljivo sodijo v to zgodbo o ljubljenem očetu, so v njej konstitutivnega značaja. Mogoče se vsa ta otrokova ljubezen opira ravno na to. Mogoče pa ravno tam, tako domnevno prepuščen sam sebi oziroma drugim ljudem, ki niso očka, končno lahko zadiha. Nikoli ne pozabiti in zmeraj upoštevati - pot v pekel je tlakovan z dobrimi nameni.
Pa tak se mi smili ubogi otroček, ker ga ima rad, in si ga želi videti...
Še ena v nizu... Resnično uboga vsa ta deca, ki tako ljubijo svoje atije, ki jih sploh ne marajo.
< Sporočilo je popravil Bakfark -- 18.3.2011 13:46:05 >
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
