Anonimen
|
Anonimna, odvisno od človeka. Moj je bolj zapečkarski in že prej ni veliko hodil ven, sedaj pa še manj. Je prerasel "pijanke".
Znanka se je npr. poročila samo zato, ker naj bi po njenem mnenju (ja, reva naivna) njen mož po poroki nehal hodit ven s kolegi vsak vikend ga pit. Ja, seveda se ni nič spremenilo. Potem je zanosila in trdila, da se bo on po rojstvu zresnil in končno nehal hodit okoli. Ja, ja, in potem svizec... Sinko je star eno leto, on ga še vedno žinga, ona pa še kar upa in upa.
IZVIRNO SPOROČILO: Zahi
Zanima me predvsem sprememba, ko pride otrok (ne navade ipd). Kaj je drugače 
Pa ne mislim zdej vstajanje ponoči, previjanje... ampak psihično..
Mislim, da je to zelo različno od človeka do človeka oz. se življenje spremeni odvisno od naših pričakovanj. Če imaš pred rojstvom otroka realna pričakovanja, potem se ti bo tudi življenje spremenilo v skladu s temi pričakovanji, ker se bodo izkazala kot (kolikor toliko) resnična. Oz. povedano drugače, če imaš realna pričakovanja in predstave, že pred rojstvom otroka narediš v glavi določene premike (npr. začneš drugače razmišljati o pomenu življenja, odgovornosti do sebe, otroka, partnerja, ovzgoji,...). V tem primeru pomeni rojstvo otroka en pozitiven premik v življenju, nekaj lepega in enkratnega, nekaj, kar te kot osebo naredi boljšo.
Če imaš ene idealistične predstave, potem pa, jah,... potem pa padeš zelo trdo na realna tla.
Če pišem konkretno, kaj je drugače pri nama: zame je biti mama ena najlepših stvari, ki se mi jih je zgodilo v življenju. Postala sem bolj odgovorna, samozavestna, borbena, zadovoljna sama s sabo, po drugi strani tudi bolj zaskrbljena za prihodnost, bolj pazljiva. Človek se spremeni, tako ali drugače. Mož pravi, da je nekaj najlepšega, ko gre iz službe domov in ve, da ga bo pričakal hčerkin nasmeh. Z veseljem se vrača domov. In vsem kolegom teži, da si morajo čim prej tudi sami odločiti za naraščaj, ker ne vejo, koliko lepega zamujajo, dokler ne bodo imeli tudi sami otroka.
|
Natisni
