IZVIRNO SPOROČILO: zajtam
Ker ne veva več kaj je prav in kaj ne (ne bi parad tudi koga prizadela z najinim ravnanjem) bi bila vesela vsakega vašega menenja, ali naj starše ubogava, ali naredima po svoje, pač kaj si vi mislite o tem.
Ali  ima kdo od vas mogoče podobno izkušnjo in kako je zadevo rešil...
Hvala že vnaprej!

IZVIRNO SPOROČILO: FLASK_A

IZVIRNO SPOROČILO: zajtam
Ker ne veva več kaj je prav in kaj ne (ne bi parad tudi koga prizadela z najinim ravnanjem) bi bila vesela vsakega vašega menenja, ali naj starše ubogava, ali naredima po svoje, pač kaj si vi mislite o tem.
Ali  ima kdo od vas mogoče podobno izkušnjo in kako je zadevo rešil...
Hvala že vnaprej!

Še jaz bi malo pokomentirala

Kaj je prav in kaj ne, nikoli nihče ne bo vedel. Ko se življenje začne obračati v svojo smer in imaš začrtano neko pot, ki se ti zdi najboljša, boš vedno deležen ogromno pametnih nasvetov od vsakogar. Vsi bodo vedeli, kaj je najbolje narediti na tvojem mestu in ti začeli vsiljevati svoje mišljenje.
Najbolje se je zanesti na svoje občutke in samozavestno sprejeti svoje odločitve. Uboganje ali prizadevanje, da koga ne bi prizadela, je brezplodno. Vedno bo kdo s čim nezadovoljen, ampak s tem se mora sprijazniti sam. Ti/ vidva sta samostojna človeka, ki sama odločata o svoji prihodnosti in o sebi. Klanjanje drugim ti/vama bo prineslo samo škodo.

Sicer pa vama čestitam za tako pomembno odločitev, da bi rada zaživela na svojem! Bosta videla, koliko sreče bo to prineslo v vajino družino in kasneje tudi v krog vajinih staršev (pač se bodo starši morali navaditi, da se otroci nekoč odselijo- in so kljub temu srečni!). Starši so zadovoljni, ko vidijo svoje otroke srečne- to jim pa lahko dokažeta samo na en način, kajne?

Hecno mi je bilo prebrati, kako sta vajina starša sprejela novico Pri naju je bilo namreč isto (takrat sva bila midva sicer še oba študenta). Če verjameš, imajo najinega otroka sedaj tako zelo radi, da na obisku sploh do njega ne prideva. Čisto ga okupirajo z vseh strani Ko se bodo na novico navadili, bosta videla da bo odziv popolnoma drugačen. Tako da nič skrbet (kot pripomba- ko bosta na svojem, bosta prav SREČNA, da se ne bodo toliko vtikali v vzgojo vajinega otroka. Preprosto se boste ob nelagodju lepo zahvalili za gostoljubje in šli DOMOV . Ni lepšega občutka. )

IZVIRNO SPOROČILO: ronja
Povejta obojim staršem, da jih imata rada, ampak da si želita biti samostojna in da lahko najbolj pomagajo tako, da verjamejo v vaju, da vama bo uspelo in vama dajejo pogum in voljo. To je vse, kar rabita od njih. Mogoče jim bo kapnilo.

IZVIRNO SPOROČILO: FLASK_A

IZVIRNO SPOROČILO: zajtam
Ker ne veva več kaj je prav in kaj ne (ne bi parad tudi koga prizadela z najinim ravnanjem) bi bila vesela vsakega vašega menenja, ali naj starše ubogava, ali naredima po svoje, pač kaj si vi mislite o tem.
Ali  ima kdo od vas mogoče podobno izkušnjo in kako je zadevo rešil...
Hvala že vnaprej!

Še jaz bi malo pokomentirala

Kaj je prav in kaj ne, nikoli nihče ne bo vedel. Ko se življenje začne obračati v svojo smer in imaš začrtano neko pot, ki se ti zdi najboljša, boš vedno deležen ogromno pametnih nasvetov od vsakogar. Vsi bodo vedeli, kaj je najbolje narediti na tvojem mestu in ti začeli vsiljevati svoje mišljenje.
Najbolje se je zanesti na svoje občutke in samozavestno sprejeti svoje odločitve. Uboganje ali prizadevanje, da koga ne bi prizadela, je brezplodno. Vedno bo kdo s čim nezadovoljen, ampak s tem se mora sprijazniti sam. Ti/ vidva sta samostojna človeka, ki sama odločata o svoji prihodnosti in o sebi. Klanjanje drugim ti/vama bo prineslo samo škodo.

Sicer pa vama čestitam za tako pomembno odločitev, da bi rada zaživela na svojem! Bosta videla, koliko sreče bo to prineslo v vajino družino in kasneje tudi v krog vajinih staršev (pač se bodo starši morali navaditi, da se otroci nekoč odselijo- in so kljub temu srečni!). Starši so zadovoljni, ko vidijo svoje otroke srečne- to jim pa lahko dokažeta samo na en način, kajne?

Hecno mi je bilo prebrati, kako sta vajina starša sprejela novico Pri naju je bilo namreč isto (takrat sva bila midva sicer še oba študenta). Če verjameš, imajo najinega otroka sedaj tako zelo radi, da na obisku sploh do njega ne prideva. Čisto ga okupirajo z vseh strani Ko se bodo na novico navadili, bosta videla da bo odziv popolnoma drugačen. Tako da nič skrbet (kot pripomba- ko bosta na svojem, bosta prav SREČNA, da se ne bodo toliko vtikali v vzgojo vajinega otroka. Preprosto se boste ob nelagodju lepo zahvalili za gostoljubje in šli DOMOV . Ni lepšega občutka. )