Anonimen
|
Zdravo!
Nekomu moram zaupati moje težave, a ker se ne upam razkriti najbližjim, sem se odločila, da jih zaupam vam.
Naj vam opišem situacijo: živim v 4-leta trajajoči partnerski zvezi, imam 8 mesecev starega otroka, živim pri partnerju v svojem stanovanju. Problem je najina zveza. Namreč, po mojem mnenju že dolgo dolgo močno škripa. Imela sva že težave in probleme in sva vse uspešno (kolikor toliko rešila), a to se pa že predolgo vleče. in sicer je problem sledeč, da mojemu partnerju ni več do intimnosti z mano. Recimo, nisva seksala že mesec dni. In nazadnje sva na morju, pred tem pa dolgo ne.Pa nisem nek spolni manijak, a to se mi zdi ful dolga doba. Vedno je utrujen, obremenjen, v stresu, ali pa dela pozno v noč. Dela doma, tako da točno vem, kje je. Milijonkrat sem že želela razčistiti stvari, a ne gre in ne gre. Vedno mene obsoja, da sem kriva za vse, da ne izžarevam nobene sksualne energije, da ga ne podpiram..Pa se mi zdi, da ni res. Čutim, da mu ni več do mojih poljubov, objemob..., saj mi ne da več poljuba za lahko noč, ne za dobro jutro, ne če kam gre ali pride...Preprosto se me ne dotika več. Kar koli že je, vedno pride pobuda z moje strani.Nima več časa zame. Sem mu že rekla, da bova z malo odšli, a pravi, da mu je vseeno. Vem, to je dokaz, da me ne ljubi, a jaz ga imam še vedno rada. A se bojim, da že predolgo upam zaman. Pa bi tudi zbrala pogum in šla, a vse ni tako preprosto. Namreč, nimam kam. Domov ne morem, ker je doma že brat z družino, službo imam tukaj, finančno stanje pa mi ne dopušča, da najamem stanovanje, saj odplačujem zajeten kredit.
Naj še povem, da sem ogromno denarja vložila v skupno stanovanja. Čeprav je to pri njemu, a naj mu zdaj kar vse lepo prepustim? En velik razlog pa je tudi najina bejbika, ki jo ima rad. In mi je hudo, da bi odraščala brez očeta.
Razmišljala sem o drugih opcijah: morda ga res ne privlačim več, ker imam preveč kg. Naj shujšam? Naj postanem bolj samozavestna? Naj si najdem prijatelje? Toda, kje, kako...?
Ko pa moje srce hrepeni le po družinski sreči.
Naj še povem, da sva v preteklosti imela kar nekaj težav zaradi žensk, tudi bivših (sicer ni bilo nič), a bili so preveč osebni smsi, pogovori. Tudi med mojo nosečnostjo. Celo udaril me je.
Le še nekaj o njegovem karakterju: izhaja iz nemogočih družinskih razmer, oče je mamo varal, sta se tepla, mama je popivala...Prvo dolo zvezo s punco je začel zelo zgodaj in se je zelo kmalu preselila k njemu, ni je imel rad, na koncu skoraj nista več seksala, bila mu je bolj sestra (njegove besede), imel je še nekaj zvez, a bolj seksualne narave...Ima velike delovne ambicije, a premalo naredi za to.
Dosti se pojavlja v javnosti, a mene nikoli ne povabi. Se me sramuje?
Vem, da sem napisala popolnoma zmedeno, a zmeda je tudi v moji glavi.
Kaj bi storili na mojem mestu? Zgleda, da pogovor ne zaleže.
|
Natisni
