romy
|
Zdravo punce.
Imam en majhen problemček. Sem si rekla morda je katera od vas že imela kaj podobnega pa mi bo znala svetovati.
Lani je rekla od mojega  sestra, če gre lahko najin tamal z njo in njenim fantom na morje, pol čez vikend pa še midva prideva dol. Sem pač rekla, da je še premajhen in mi ni ravno do tega (star je bil 1,5 let). Ja saj je bil še mali, ampak bolj kot to, si res ne morem predstavljati biti brez njega 5 dni in 5 noči. Me že trga, ko samo pomislim na to. Kaj bi počela popoldne? Komu bi se smejala? H komu bi se stisnila in ga 100 polubčkala...
Pa da ne bo pomote, se super razumemo, tamal in ona obožujeta drug drugega, tamal samo o njej govori kdaj bo prišla pa to, ona mu skos nekaj kupuje, ustvarjata skupaj-je bolj umetniški tip, ga vozi na izlete...
No, in problem. Zadnjič mi spet reče če bo šel lahko mali znjima, pol pa midva prideva dol. Ja saj zdaj je star 2,5 let in ni več premali. Joj...srce mi je trgalo in sem ji pač povedala, da si res ne predstavljam biti brez njega 5 dni in da ga že pogrešam če samo pomislim da ga ne bo. Ne morem, enostavno ne morem pristati na to. Saj vem, da ni dobro biti na nekoga preveč navezan, ampak morda sem na njega še toliko bolj zaradi drugih stvari (ki jih ne bi zdaj omenjala).
Prav trudim se, da bi lahko šla skozi to, ampak resnično ne gre. Moj pa pravi, da za te par dni kar naj gre mali (ker pač ve kako drug drugega obožujeta), pol ga greva pa itak iskat.
Ampak jaz ne zmorem.
Mogoče kakšen nasvet. Da ne bo kakšne pomote. Če komu lahko zaupam svojega otroka je to prav ona in ko je z njo se mu godi sigurno bolje kot doma. Ampak mene je tako strah.
Punce hvala za kakršnokoli mnenje pozitivno in tudi negativno.
Upam, da ni preveč zmedeno napisano.
|
Natisni
