|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1]
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   Povedati staršem?
8.11.2008 20:41:47   
Gina
Ne vem kam naj dam, na vzgojo tole al kam drugam?

Ena od mojih prijaznih znank je zelo fejst punca s fajn karakterjem. Pravi pa, da je bila v mladih letih precej strogo vzgajana in da je bila velik upornik - zdaj ne zgleda tako, ker je zelo potrpežljiva. Posledično je morala iti skozi malo težjo pot v življenju. POročila se je z napačnim in zaradi različnih vzrokov, med drugim je kadil travo zelo odvisniško, se je ločila. Sedaj ima drugega, ki je sicer čist fejst fant, ampak malce preveč pije. Otroke vzgaja prijazno, z lepo besedo in pogovorom. Sem in tja se tudi malo zjezi, odločno pove kakšno reč, ki ji res ni všeč, v najhujšem primeru otrok 2 uri ne sme na računalnik, to bi bilo pa tudi vse. Zelo je potrpežljiva. Če s pogovorom ne doseže nič, se vda v usodo, reče da ne more kar se tistega tiče nič pomagat. Da otroka ne more prisilit, da se vede drugače.
Njen ta velik sine je že v oš delal sive lase učiteljem. V bistvu se je lotil vse sorte neumnosti, zelo rad odgovarja in žali vsepovprek, dokazuje se s tem, meni, da je tako ta glavni - puberteta je huda reč. Pa je sicer zelo iskren fant, odprt, zelo bister, ki pa zelo išče meje, ničesar ga ni strah. Do sem vse ok. V bistvu ga imam rada, kljub vsemu, sploh ker je tolk odprt. Fant je prišel v srednjo šolo in na vrtu pred hišo so začeli domači z njim piti pivo.user posted image  Nisem štekala. Konec lanskega šolskega leta je začel kaditi - pri 14. letih. Mamici ni bilo prav, sekirala se je, ampak je rekla, da če mu bo branila, bo še bolj uporniški in bosta šla preveč na nož, ji bo nehal zaupat, delal bo pa itak po svoje, zato je popustila. zdaj jo fant nafehta za kakšen njen čik, če ga sam nima. Jo je pa vedno bolj skrbelo... Danes pa vidim fanta skozi okno ko se skriva za enimi drevesi, kako nekaj zvija, pa je bil cigaret, prav globoko potegne, tako kot potegneš pri travi, pa ful ogromen dim izpuhne, kar je tudi za joint značilno. Že meni se je zdelo tako, moj je pa prec rekel na glas, da ma travo. A jo je imel ali ne ne vem 100%, sem pa kar precej zihr. Z navadnimi čiki se itak ne skriva, kadi pred domačimi. Je pa res, da če je temu tako, da upam, ga bo njegova mama zavohala, zelo upam. A se vonj po travi sploh da zakriti, ne spomnim  se več? Ali je smiselno sploh kaj govoriti? Jaz je danes ne morem klicati, ne čutim tako, morda pa se bom tekom prihodnjih dni tako odločila. Še bolj verjetno je, da ji bom povedala ob primerni priliki. Me pa zdaj tole mal mori. Ni fajn to spoznanje, kako gre vedno dlje in dlje otrok s poskusi...

Kaj bi vi storili, takoj klicali, razmislili, ob priliki, sploh rekli ali ne... v bistvu me zanimajo argumenti za in proti, ki jih morda vseh ne vidim ta hip.

Evo, ko ene pravite, zakaj sem toliko proti sodobni razvajenosti, zakaj planem, ko berem take in podobne reči... Ker me skrbi za otroke. Skrbi me za tega fanta, zelo, bog ve, če ne bo še v pijačo padel zelo hitro, če ni že ali celo v kaj hujšega kot je trava... Nobena skrajnost ni dobra, čeprav od daleč taka vzgoja izgleda super, ker gre vse z lepo besedo...v bistvu ne gre, samo vidi se to ne tisti hip, ampak šele na dolgi rok, ker se reči počasi stopnjujejo. 
Neposredna povezava do sporočila: 1
   RE: Povedati staršem?
8.11.2008 20:47:19   
Anonimen
Povedala bi ji ob priliki kot pravis. Pa povej ji, da te skrbi in da ji ne govoris zato, ker bi rada "specala ali pametovala". Da ne bo imela takoj obcutka, da je spet nekaj narobe in da spet necesa ne zmore. Mogoce bi ji bilo dobro nekaj tudi pomagat, da sama ne vrze pusko v koruzo.

(odgovor članu Gina)
  Neposredna povezava do sporočila: 2
   RE: Povedati staršem?
8.11.2008 21:04:18   
Gina
Ja, nekaj takega sem mislila mič. Skrbi me zato, ker ne vidim možnosti, da bi otroka kdo ustavil, ker nihče nima toliko vpliva nanj. Kako naj mama to ustavi, ko prej ni, ko bi bilo lažje? Fotr še kar kadi travo. Tudi če ji povem, ne vem če bo kaj drugega povzročilo, kot en hud vprašaj, strah in občutek nemoči pri njej. Edina rešitev bo, če ej otrok sam toliko ozaveščen, da bo nek trenutek to prerasel, ugotovil, da to ni to... ampak kaj če bo prepozno ali če se to sploh ne bo zgodilo? Lani sem videla enega takega zelo podobnega nič prestrašenega otroka, ki ni našel svoje poti v lajfu, otroka, z zelo podobnimi preveč demokratičnimi starši (tam pa nihče ni kadil trave, tudi ni nihče kronično pil)ki sem ga poznala od malega, v krsti. POkopali so ga, ker je zgubil bitko z drogami.  user posted image

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 3
   RE: Povedati staršem?
8.11.2008 21:12:55   
annie
Žalost, koliko mladih si že tako zgodaj začne uničevati življenje user posted image ...definitivno bi mamico opozorila... 

(odgovor članu Gina)
Neposredna povezava do sporočila: 4
   RE: Povedati staršem?
8.11.2008 22:01:27   
taška30
IZVIRNO SPOROČILO: Gina

je začel kaditi - pri 14. letih. Mamici ni bilo prav, sekirala se je, ampak je rekla, da če mu bo branila, bo še bolj uporniški in bosta šla preveč na nož, ji bo nehal zaupat, delal bo pa itak po svoje, zato je popustila.


In zakaj misliš, da bo pri travci kaj drugače?user posted image

Meni se zdi, da ni problem v fantu, ampak v mami. Da pri 14-ih družinsko na vrtu pijejo pivo in da mu posoja svoje čike, se mi zdi čist grozno.
Jaz bi ji povedala, da se mi to ne zdi OK. Glede te travce ne vem če bi ji kaj rekla, itak ga bo slej ko prej zavohala, če bo to redno počel, sploh ker ji je to poznana stvar od prvega moža. Sicer sem pa tudi jaz že kaj spila pri 15-ih, pa skadila joint pri 16-ih, pač malo bolj nora puberteta, pa potem čez par let na faksu še kakšne 2x ali 3x, pa potem čez 5 let še 1x, pa sem danes ena čist normalna ženska in mama.............skratka kaj hočem povedat, to, da sem v puberteti te podvige skrivala pred starši, ker sem v sebi vedela da to ni OK, on jih pa ne, ker mu doma dajejo občutek, da je to normalno in OK. To je zaskrbljujoče.

(odgovor članu Gina)
Neposredna povezava do sporočila: 5
   RE: Povedati staršem?
8.11.2008 22:15:16   
Anonimen
In zakaj misliš, da bo pri travci kaj drugače?

Meni se zdi, da ni problem v fantu, ampak v mami.


Da nadaljujem, ker se mi je prej mudilo.

Meni se zdi tudi ta trava problematicna, ne tako zaradi trave same, ki jo poskusi veliko najstnikov, ampak zato, ker je samo se en logicen korak na odvisnosti polni poti. Ne vem, ce ne bi pri posredovanju sporocila mami le-to se fajn napihnila. Ker ce je ta trava ne zbudi, jo bo zbudil kvecejmu samo usoden klic. To je njena zadnja priloznost, da povrne sinovo zaupanje, ker beg v odvisnost je obicajno samo posledica zelo pomanjkljivega zaupanja (in potem vsega, kar temu sledi). Otrok potrebuje skrb, potrebuje, da ga usmerjamo, da opazimo njegove neumnosti in jih korigiramo. Ne reagirati na to je samo se ena v nizu "saj jim je vseeno zame" in se eno izgubljeno zaupanje in upanje.

Tako da vidim dve strategiji, eno previdno in s pomocjo, eno pa sok terapijo. Ceprav prvi bi se poskusala izognit, da ne bos na koncu ti "kriva" za neuspeh in vse posledice slabe vzgoje.

(odgovor članu taška30)
  Neposredna povezava do sporočila: 6
   RE: Povedati staršem?
8.11.2008 22:31:55   
taška30
IZVIRNO SPOROČILO: Mič II

Meni se zdi tudi ta trava problematicna, ne tako zaradi trave same, ki jo poskusi veliko najstnikov, ampak zato, ker je samo se en logicen korak na odvisnosti polni poti.


Mah, ni nujno. Jaz in še ogromno ljudi, ki jih poznam smo živ primer za to. Je pa nekaj drugega zaskrbljujočega. Meni se je joint vedno zdel kot ena taka družabna stvar, zaključen krog ljudi, na kakšni žurki.... Ta fant jo je pa kadil sam za drevesom, podnevi.user posted image  Kar pomeni, da to definitivno ni bilo prvič, pa verjetno niti drugič ali tretjič, kot prvo joint zviti moraš znati (jaz ga ne znam niti približno), nekdo ti mora prodat to travo itd...

Mogoče tale mamica res rabi eno šok terapijo, kot pravi Mič, ki pa mora vključevat tudi tole družinsko popivanje na vrtu. To mi še vedno ne gre v glavo.user posted image

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 7
   RE: Povedati staršem?
8.11.2008 22:34:33   
Anonimen
Meni se je joint vedno zdel kot ena taka družabna stvar, zaključen krog ljudi, na kakšni žurki....


Ce bi padel v kontekst "samo mladosti male norosti", kjer pac je treba uspicit tudi te stavri, ponavadi, ne bi videla razloga za kaksno veliko paniko. Tako pa je padel na plodna tla, posejana s svim in svacim in to se mi zdi hudo.

(odgovor članu taška30)
  Neposredna povezava do sporočila: 8
   RE: Povedati staršem?
8.11.2008 22:50:44   
Rožica I
Dečko eksperimentira, kot je očitno. Ne bi mami povedala, ker bi zagnala vik in krik, kar bi mladostnika samo podžgalo v nadaljnje eksperimentiranje.
Bi pa namignila, kako pametno in koristno je peljat otroke nekam, kjer lahko vidijo toliko stare ljudi, kot so sami, ki so zaradi škodljivih navad oz. razvad (pitje alkohola, droga...) povzročili sami sebi ali drugim grozljive poškodbe.
Razne komune, sanatoriji, srečanja odvisnikov od prepovedanih drog...
Brez globokega moraliziranja.
Mladim je treba vzgojiti občutek, da so sami odgovorni za svoje življenje. Da bo sicer nam zelo hudo, če jim ne bo dobro v življenju in če bodo morali skozi težke preizkušnje, ampak kljub vsemu, je njihovo življenje najbolj odvisno od njih samih.

_____________________________

ROŽICA

(odgovor članu taška30)
Neposredna povezava do sporočila: 9
   RE: Povedati staršem?
8.11.2008 22:52:42   
Anonimen
Mladim je treba vzgojiti občutek, da so sami odgovorni za svoje življenje. Da bo sicer nam zelo hudo, če jim ne bo dobro v življenju in če bodo morali skozi težke preizkušnje, ampak kljub vsemu, je njihovo življenje najbolj odvisno od njih samih.


Mislis, da je to mogoce, pri 14-ih? Da bo to otroka streznilo, mame pa do zdaj se nobena navada ni?

(odgovor članu Rožica I)
  Neposredna povezava do sporočila: 10
   RE: Povedati staršem?
9.11.2008 6:34:24   
blaža
Po moje je to začetek problemov. In to velikih. Iz tvojega pisanja Gina, je jasno, da ima tudi mamica s svojjim življenjem težave. Prvi je kadil travo( pa ne enkrat toliko) , drugi malo preveč pije.

Če pogledamo odvisnike, imajo vsi neke zgodbe iz otroštva in mladostništva, ki se ne izidejo. že v ozadju tega fanta so problemi. In če nimajo otroci nobenih omejitev, poskušajo vedno več. najprej pivo, pol travo in potem naprej. lahko, da je tudi iz čistega dolgčasa, velikokrat, pa ker imajo doma probleme.

Pa, da ne bo kdo mislil, ja pa sej je samo en joint. Tudi v naši družbi se je kadila trava in se mi to ne zdi nič takega. Pa vsi imajo zdej družine in nihče ne kadi trave in ne pije. Pri tem fantu, se mi pa zdi zadeva malo drugačna.

Jaz bi mami povedala, čeprav imam občutek, da ne bo videla realnosti. Če bi moja dva sinova pri 14ih pila pivo in kadila, jaz sigurno ne bi bila tako pasivna, da bi rekla, ja kaj čmo, pa sej ne morem nič pomagat.

sem pa brala enkrat enega otroškega oz. mladinskega psihologa in je napisal nekaj v tem stilu. Otroke vzgajamo od malega in v najstništvu jim ne bomo mogli preprečit za kar se bojo oni odločli. Zato jim je treba že od majhnega privzgojit občutek kaj je prav in kaj ne, da se bojo znali sami pravilno odločit, ko bo čas.


po moje to kar drži, ker ko sem bila sama najstnica, je bilo okoli mene zelo veliko droge, pa sama nisem poskusila ničesar in čeprav je vsa družba kadila travo, je sama nisem poskusila. No dosti mojih sosedov, je sedaj v komuni, nekateri so že odšli na drugi svet.

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 11
   RE: Povedati staršem?
9.11.2008 6:37:34   
blaža
Dečko eksperimentira, kot je očitno. Ne bi mami povedala, ker bi zagnala vik in krik, kar bi mladostnika samo podžgalo v nadaljnje eksperimentiranje.
Bi pa namignila, kako pametno in koristno je peljat otroke nekam, kjer lahko vidijo toliko stare ljudi, kot so sami, ki so zaradi škodljivih navad oz. razvad (pitje alkohola, droga...) povzročili sami sebi ali drugim grozljive poškodbe.
Razne komune, sanatoriji, srečanja odvisnikov od prepovedanih drog...
Brez globokega moraliziranja.
Mladim je treba vzgojiti občutek, da so sami odgovorni za svoje življenje. Da bo sicer nam zelo hudo, če jim ne bo dobro v življenju in če bodo morali skozi težke preizkušnje, ampak kljub vsemu, je njihovo življenje najbolj odvisno od njih samih.



Ja verjetno imaš čisto prav. samo vseeno bi ji povedala. Upam, da se ji bo lučka posvetla in da bo ukrepala, če se še da.

(odgovor članu blaža)
Neposredna povezava do sporočila: 12
   RE: Povedati staršem?
9.11.2008 19:18:49   
Gina
IZVIRNO SPOROČILO: Mič II

Otrok potrebuje skrb, potrebuje, da ga usmerjamo, da opazimo njegove neumnosti in jih korigiramo. Ne reagirati na to je samo se ena v nizu "saj jim je vseeno zame" in se eno izgubljeno zaupanje in upanje.

Tako da vidim dve strategiji, eno previdno in s pomocjo, eno pa sok terapijo. Ceprav prvi bi se poskusala izognit, da ne bos na koncu ti "kriva" za neuspeh in vse posledice slabe vzgoje.


IZVIRNO SPOROČILO: Mič II

Mladim je treba vzgojiti občutek, da so sami odgovorni za svoje življenje. Da bo sicer nam zelo hudo, če jim ne bo dobro v življenju in če bodo morali skozi težke preizkušnje, ampak kljub vsemu, je njihovo življenje najbolj odvisno od njih samih.


Mislis, da je to mogoce, pri 14-ih? Da bo to otroka streznilo, mame pa do zdaj se nobena navada ni?


Jaz se čisto strinjam s tabo, ampak problem je, ker mama meni, da katerikoli otrok itak naredi kar hoče, če si to dovolj v glavo zapiči in da nimaš vpliva nanj, saj ga tepsti ne moreš, če ga kaznuješ itak naredi po svoje, ne upošteva kazni, če mu pa razložiš, pa sicer razume, ampak se ne strinja, ter da če ga oviraš, s tem samo spodbudiš "intenje", delanje tistega nalašč, poleg tega meni, da mora človek izživeti to fazo, da se najde... Seveda jo zraven skrbi, ful skrbi, to vem, ker se je zmenila za en razgovor z enim zelo fajn psihologom. Otrok ima slabe vzorce, nima popolnoma nobenih meja, res ga čisto vse "zanima" in vse mora probat, z vsem eksperimentirat. Dvomim, da bi se bal mamil, čeprav so se o tem res veliko pogovarjali doma, samo očitno se tega vseeno ne boji, niti se mu mamila ne zdijo glih nekaj nevarnega, če mene vprašaš. Upam, da se motim, ampak karakterno je take neustrašne sorte, pa še zelo domokratično je vzgojen.
Mene je samo strah, da preden se bodo njegovi hormoni umirili in preden bo našel samega sebe, da bi šel predaleč z eksperimentiranjem. Treba bi bilo streznit starše, ampak se mi zdi, da je njihova toleranca čist prevelika in da se jih ne da prepričat  v šok terapijo, preden ne bo šel čez njihove meje sprejemljivega. Zakaj so "moderni" starši tako zelo tolerantni? Zakaj hudiča se jim nič ne zdi prehudo? Zakaj celo takrat, ko jim zelo resne reči trkajo na vrata, ne prevzamejo odgovornosti za svojega otroka, ampak mu puščajo popolnoma svobodno pot, naj dela kar hoče, pa bo kar bo? Zakaj jim enkrat film ne poči? Kje je izvir teh bolnih miselnosti? Je res kriva patriarhalna vzgoja, s katero so vzgajali starše, da gredo tako zelo v drugo skrajnost? So krivi samo zgledi, da otrok dela, kar dela? Eh, žalostna sem.

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 13
   RE: Povedati staršem?
9.11.2008 20:00:38   
blaža
Mene je samo strah, da preden se bodo njegovi hormoni umirili in preden bo našel samega sebe, da bi šel predaleč z eksperimentiranjem. Treba bi bilo streznit starše, ampak se mi zdi, da je njihova toleranca čist prevelika in da se jih ne da prepričat v šok terapijo, preden ne bo šel čez njihove meje sprejemljivega.


Ja Gina, po moje te je upravičeno strah.

(odgovor članu Gina)
Neposredna povezava do sporočila: 14
   RE: Povedati staršem?
9.11.2008 21:40:56   
picola1
Verjamem, da te je strah in da ti ni vseeno za tega fanta in za celotno družino...Sam glede na to, kako ga je mama vzgajala do sedaj, ne verjamem, da bo kaj haska, tut če boš povedala. Jaz osebno bi, že zarad tega, da bi imela občutek, da sem vsaj nekaj poskusila narediti. Raztrgala se pa sigurno ne bi, imam par takšnih situacij za sabo pa vem, da bolj se ženeš za druge in jim hočeš pomagat, bolj se zapletaš v en patološki (dramski) trikotnik, v katerem se edino ti sekiraš za celo situacijo, ostalim pa ne nardi klika v glavi, dokler pač niso sami pripravljeni za to. Na koncu pa celo v vsej situaciji za svoje težave iščejo krivca v tebi, namesto v sebi!
Zato je pa ena zelo kruta resnica ta, da je včasih treba ljudem (tudi tistim, ki jih najbolj ljubimo) pustiti, da padejo na dno, da delajo svoje napake in da se iz njih tudi kaj naučijo (ali pa tudi ne) in obenem upati, da ta življenjska šola ne bo terjala prevelikega davka...
Je pa res, da je to izredno težko naredit...

< Sporočilo je popravil picola1 -- 9.11.2008 21:41:55 >

(odgovor članu blaža)
Neposredna povezava do sporočila: 15
   RE: Povedati staršem?
10.11.2008 8:43:57   
ZmajTolovaj
Jaz mislim, da bosta težko fantu kaj moralizirala, ker ima take slabe zglede doma. Vzgojne ukrepe podkrepiš z lastnimi dejanji in tako daješ otrokom zgled, če pa doma srkajo pivce in kadijo, mu bosta pa težko dopovedala, da lahko dobiš raka na pljučih in cirozo jeter.
Karikiram. Ampak tvoje vprašanje o liberalnih starših. Jaz vem, da svojim otrokom ne bom pustila vsega, da jim bom preverjala torbe in brskala po žepih, čekirala mobitele, če se bojo začele dogajat "čudne reči", kot je včas rekla naša babi user posted image . Pa sovražim poseganje v zasebnost, ampak najstnike, ki jim "dogaja", lahko hitro zanese; saj jim pustiš, da razmišljajo s svojo glavo, samo po drugi strani jih moraš obvarovati pred njimi samimi. Nekatere stvari morajo izkusiti na lastni koži, nekje pa mora bit meja.
In če praviš, da je ta fant tako zelo korajžen, ja to je pa res najlažje naredit, zamahnit z roko, češ saj mu nič ne morem, se bo začel še skrivat. Jaz bi prijateljici definitivno povedala, da si ga videla, potem pa je njuna stvar, kako bosta pristopila k sinu.


_____________________________

The only man who had his work done by Friday was Robinson Crusoe.

(odgovor članu picola1)
Neposredna povezava do sporočila: 16
   RE: Povedati staršem?
10.11.2008 10:32:55   
frutka_
Dečko je globoko zabredel. Starši so odgovorni zanj. Jaz bi njegovi mami povedala. Pozem pa ga odpeljala na ogled kakšne ambulante za zdravljenje neodvisnosti. Da ga malo strezni. Strogo bi mu omejila izhode in mu našla kakšno delo, da se zaposli. Ni šanse, da prdne brez mene! V takem primeru je treba iti na nož. Ampak imamo občutek, da si njegova mama tega ne upa. Kje pa je oče?

(odgovor članu ZmajTolovaj)
Neposredna povezava do sporočila: 17
   RE: Povedati staršem?
10.11.2008 21:37:06   
Gina
Ne, frutka, ta mali niti ni doma čez teden, je v lj. (šola) pri babici, ki ni pravi naslov za to urejat, ampak kontrola za večino časa tako odpade. Čez vikende je doma. Takrat v bistvu tudi kaj postori, ker očima uboga v tem kontekstu, pa tudi razume se z njim. Oče ima drugo familijo daleč proč in še zdaj čist preveč kadi travo, vendar ga fant ponavadi ne vidi niti ne sliši mesece dolgo, potem se pa kakšen dan kar na vratih prikaže. On nanj vplival zihr ne bo, je tak bolj hipijevski tip, tudi sicer v lajfu, če tako po domače razložim.

Ma burek je tole vse skup. Ob priliki ji moram povedat, čist zihr.

(odgovor članu frutka_)
Neposredna povezava do sporočila: 18
   RE: Povedati staršem?
11.11.2008 7:14:24   
_andreja_
Glede na to, da je tvoja prijateljica ji povej, mogoče ji celo svetuj kako naj ravna in na kakšen način mu naj postavlaja meje, ker pomoje ne ve kako jih more. Me pa zanima kako bi ti reagirala v takšni situaciji, oz. pri tebi verjetno sploh ne bi prišlo tako daleč, ampak če bi ugotovila da tvoj 15 letnik kadi travo, kaj bi storila?? In ja vonj po travi se zelo hitro skrije, oz. se razkadi in ga je zelo težko zavonjat.

_____________________________

Kadar človek stori dobro delo, ne da bi mu bilo treba, se Bog ozre navzdol in pravi: ŽE SAMO ZA TA TRENUTEK JE BILO VREDNO USTVARITI SVET.

(odgovor članu Gina)
Neposredna povezava do sporočila: 19
   RE: Povedati staršem?
11.11.2008 15:13:36   
Gina
POglej, če bi moj otrok kadil travo tam nekje v eni družbi, pri 20. letih in bi bil sicer osveščen in neproblematičen otrok, me niti slučajno ne bi kaj dosti skrbelo. Če pa bi moj otrok delal štalo v OŠ, pa bi te reči čist sigurno ustavila že takrat. Jaz ne vidim učitelja za problematičnega, če mi reče, da je moj otrok nemogoč. Verjamem mu. In ukrepam. Niti ne vidim za neproblematično, eč bi moj otrok v šoli kaj razbil. Prav gotovo bi moral sam kupiti vse, kar je razbil in prav gotovo bi non stop preverjala tudi v šoli, kako se vede. Moj otrok sigurno tudi ne bi pil z mano, če ap bi kadil, ap prav gotovo ne bi smel doma - četudi bi kadil za vogalom, bi toliko ur, kot je doma manj kadil kot sicer in se toliko manj zastrupljal. Poleg tega bi dobil od doma s tem informacijo, da je za domače to nesprejemljivo. Ne bi bilo potrjeno še od familije, da je ok, če kadi. POleg tega bi moj stal za mano, ne bi bila sama v tem boju, pa najbrž tudi moj ex.

Če bi pa bila na njenem mestu, pa je itak jasno, da imam popolnoma druge meje, kje se meni zdi, da gre nekdo čez mejo dobrega okusa. Če bi otrok zmerjal druge, (ta zmerja tudi odrasle), bi jaz že to ustavila. Celo če bi poniževal vrstnike, bi se vmes vtaknila, ker ne želim, da se moj otrok razvije v tako osebnost, da uživa v tem, ko druge rani ali da si na tak način dviguje samozavest. Ne bi pustila da ure in ure in ure dolgo visi na računalniku in igra nasilne igrice, ker te reči sprevlajajo otroke v nerealnost, ter v nasilje. Pri zgoraj naštetem se vse skup začne. Jaz mislim,d a se te reči začne zatirat pri osnovah, ne od zadaj, pri travi. Kako naj neha s travo, ali čiki, če so čiki in pivo posledična stvar? Če bi otrok svoje potrditve, uspehe, zadovoljstva uspel imeti kje drugje, jih ne bi iskal v drogah take ali drugačne sorte. No ja, tako jaz to vidim. menim, da je otroku dolgačs, ker je prepameten, da bi ga veselile čist navadne reči in preveč ohlapno vzgojen, da bi lahko svojo srečo gradil samo na tem, da vse lahko počne, kljub temu, da se mu nudi dovolj ljubezni in pohval. To očitno ni to. Nima ničesar, v čemer bi bil res uspešen, nima ničesar, kar bi ga res veselilo, vse je mal brez veze. Če bi spoznal razliko, da se moraš za reči v življenju malo potrudit, da ni vse padlo iz drevesa, če bi se moral včasih čemu odpovedat, malo potrpet, bi znal biti tudi srečen. Ker bi poznal razliko. Tako pa išče,.... da bi našel svojo srečo.

(odgovor članu _andreja_)
Neposredna povezava do sporočila: 20
Stran:   [1]
Stran: [1]
Pojdi na:





BLOG: Pogovori z otrokom v trebuščku
V tistem trenutku sem se odločila, da sploh ni pomembno, kakšni bodo rezultati amniocenteze, jaz bom tega otroka obdržal...
BLOG: Prvo leto nič čokolade in smokijev!
V svojih povsem dobronamernih vzgojnih odločitvah starši pogosto pozabimo na najpomembnejše - otroka. Tudi, ko gre za uv...




Dudica.
пеперутка16

Do kdaj je imel vaš otrok dudico?