ronja
|
Razumem, da ti ni lahko gledat nekoga, ki ga imaš rad, kako si škoduje (v tem primeru s hrano, ker navsezadnje se vseeno sama odloči, kaj bo dala v usta in kaj ne) oz. kako mu škodujejo drugi (ko mu nosijo nekaj, česar ne sme), ampak odgovor na tvoje vprašanje, koliko naj se mešaš, je, da čim manj. To so odrasli ljudje, če ne jemljejo bolezni resno, jih tudi ti ne boš prepričala... Mogoče kak zdravnik, pa še to ni tako zelo verjetno, kvečjemu izkušnje. Starega psa ne moreš naučit novih trikov, saj veš - verjamejo samo sebi, se mi zdi...
Sicer pa poizkusi pogledat vse to še iz druge perspektive: moja babi je imela sladkorno in se je držala diete do konca, kar nekaj let... in ko je umrla (na zaradi sladkorne, za rakom), se spomnim, da je oče dostikrat rekel, da mu je žal, da ji niso kdaj prinesli belih žemljic s šunko, ki jih je imela tako strašansko rada, pa jih ni smela... Da če bi vedel, da bo tako ali tako kmalu umrla, bi ji dali vse, samo da bi tačas uživala. MOgoče tvoja stara mama tudi razmišlja tako - očitno je že kar v letih, če je že njen sin v pokoju... In taki ljudje dejansko nimajo več toliko let, da bi se jim strašansko splačalo pazit na vse živo. Mogoče ji več pomeni uživat še eno leto kot pa živet na dieti še par let. To je njena odločitev in jo moraš tudi ti spoštovat, čeprav ti je seveda hudo. Ampak ona se ima pravico to sama odločit... Bodi vesela zanjo, da uživa v prepovedanih stvareh, če se jih je že odločila jest... POgovori se z njo, to ja, pa mogoče še s kakim zdravnikom, naj se še oni pogovorijo z njo, ampak potem pa kakor se odloči, je to njena odločitev.
Bolniki tudi včasih nočemo priznat svoje bolezni, za inat delamo nekaj, česar ne smemo, ne vem točno, zakaj, verjetno da si dokažemo, da smo normalni . Je trapasto včasih, včasih pa dobro, ker tako ne zakrniš in se ne smiliš ves čas sam sebi in dejansko živiš boljše kot bi, če bi se slepo držal navodil... Jaz imam astmo in sem baje malo alergična tudi na pse. Tega ne priznavam in smo imeli zelo dolgo kužka (zdaj je v gl. pri tašči in tastu, ker ne more več po stopnicah), pa ti povem, da ne bi zamenjala, čeprav sem gotovo imela zato kak napad več. Ampak včasih moraš dat na tehtnico + in - in pogledat, kaj pretehta... Mogoče tvoja stara mama tako zelo uživa v malih sladkostih življenja, saj so še edino, kar ji je ostalo (tvoje mame ni več, če sem prav razumela, kar je grozno za vsako mamo), v teh letih tudi ne more več ne vem kaj počet in če je to nekaj, kar ji res veliko pomeni, potem kdo smo mi, da ji odrekamo... Ne vem, težko je bit pameten, ampak mogoče ti tole kaj pomaga, da ti bo vsaj malo manj hudo...
|
Natisni
Diabetologi lepo vse lepo razložijo in dajo veliko gradiva za domov.
