mala Zala
|
... polepša človeku dan!
Moja dva sta odšla k mojim staršem (na večerjo in Zala bo prespala, da si mami malo spočije, ker ima jutri CTG in pregled), jaz pa malo pospravljam, urejam cot(k)e, počivam,... in razmišljam, kako smo lahko srečni, da imamo take sosede kot jih imamo.
Namreč, ko sem bila še otrok, smo stanovali v sosednjem kraju, kjer smo imeli za sosede prave pošasti. Kar naprej so iskali prepir, otroke podili z dvorišča, kot bi bilo njihovo. Ko sem se točno na moj 7. rojstni dan vračala z Debelega rtiča in me je ati hotel it čakat, ga je sosed napadel z enim kolom, pričakal ga je v temi in ga kresnil po glavi. Še dobro, da je bil toliko, da se je ubranil. In potem je na sodišču mahal s palčko od lučke (neki tazga), da se je branil z njo, ko ga je moj ati napadel. Mislim.... Brez veze, počasi smo se vsi odselili iz tiste večstanovanjske hiše, oni pa imajo povsod probleme in se z vsemi tožarijo.
Hočem povedati, da imamo tam, kjer sem bila prej doma, zelo dobre stike s sosedi, pa gre za kar precej veliko naselje blokov. Da pa ne govorim, kako me je že parkrat presenetila moja zdajšnja soseda. Vedno, ko naju z malo vidi na hodniku, ji kaj prinese, kako pomarančo, čokoladko... Zadnjič je pekla piškote in mi jih je prinesla na vrata. In danes štrudl. Mi je že kar nerodno. Jaz sem trenutno v fazi "nekuhanja in nepečenja", ampak res ji bom morala kdaj povrniti .
Res je lepo živeti v takem okolju!
Snežen pozdrav!
|
Natisni
Sem za časom 
