|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1]
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   Na pomoč ,moj otrok noče jesti!
29.7.2008 9:31:14   
Anonimen
Ta prispevek sem našla na intrnetnih straneh revije MAMA.

Ste si med nosečnostjo obljubile, da bo vaš otrok rasel ob zdravi prehrani? Da bo namesto čokolade grizljal korenček in užival v doma pripravljenih, hranljivih organskih obrokih? Ko preidete na trdno hrano, se je treba soočiti z realnostjo: trdno zaprtih ust ne more odpreti niti žlica z medvedki, niti prigovarjanje, niti deset različnih jedi, niti oponašanje rjovenja lačnega leva …
Vaša potrpežljivost je na veliki preizkušnji. In trmasti malček bo zato mnogokrat dosegel, da mu boste nazadnje vendarle ponudili piškote, saj bo to veliko enostavneje kot še ena bitka ob mizi. Toda: ali obstaja alternativa?
Vsak dan enako
Nekaterim malčkom se določena hrana priljubi, zato nočejo poskusiti ničesar drugega. Njihova navada postane pravcata vsakodnevna rutina. Za zajtrk bi vedno jedli »čokolino«, za kosilo piščančje hrenovke, za večerjo kruh s čokoladnim namazom. Vse to bi jedli tudi večkrat na dan, če bi jim le pustili. Če jim daste na krožnik kaj drugega, pa se hrane sploh ne dotaknejo, se z njo zgolj igrajo ter jo zmečejo na tla, saj so raje lačni.
Marsikatera mati se vda ter otroku pač servira vedno isto, čeprav se zaveda, da takšno ravnanje ne bo razvilo zdravih navad, da se pri otroku lahko pojavijo težave z zdravjem in prekomerno telesno težo ter da tako ne dobi dovolj hranljivih snovi. In marsikatera se tolaži s tem, da otroku daje vitaminski sirup, ki naj bi vsaj delno poskrbel za manjkajoče elemente v prehrani.
Rešitev? Razvoj dobrih prehranskih navad se prične z določanjem pravil. Prav tako morate znati uporabiti besedo »ne«, saj enoletnemu ali dvoletnemu malčku ne smemo dovoliti, da bo sam odločal o svojih obrokih. Hrano, ki jo ima rad, najprej zamenjajte s podobnimi, a bolj zdravimi živili. Namesto »čokolina« naj v mleku dobi žitne kosmiče, hrenovko nadomestite z manjšim piščančjim filejem, na kruh pa mu namažite marmelado.
Če bo otrok hrano zavrnil, jo enostavno umaknite z mize, ne da bi ga poskušali siliti ali prepričevati. Ne ponudite mu priljubljenih jedi, pa čeprav vas skrbi, da bo ostal lačen. Ko ga bo resnično popadla lakota, se bo pač moral lotiti »nove« hrane, saj bo uvidel, da ne bo dosegel svojega.
Ko otroka enkrat prepričate, da se novo hrano izplača poskusiti, bodite inovativni. Ponudite mu sadje in zelenjavo, vendar prikrito. Če malček enostavno ne prenese »zelenjavnega okusa«, ga izboljšajte z naribanim sirom ali zabelo iz masla in krušnih drobtin. Če se kremži ob pogledu na sadje, mu ga zmeljite ter ponudite kot kašico, dajte mu suho sadje ali ga zmešajte z mlekom ali jogurtom ter ponudite kot zabaven otroški koktejl …
Od nič do nekaj grižljajev
Druga vrsta malčkov poje za zajtrk dve žlički kašice, za kosilo kolobarček klobase in za večerjo četrt »bobi palčke«. Enostavno se jih ne da prepričati, da bi pojedli vsaj polovico obroka. Matere pa skrbi, da ne pojedo dovolj. Sploh tiste, katerih malčki so tudi sicer tako drobni, da se jim poznajo vsa rebra in imajo trebuščke tako napihnjene kot podhranjeni otročki iz Afrike …
Skrb je v večini primerov odveč. Otroci ne stradajo, saj imajo v nasprotju z odraslimi dober občutek za to, kdaj jim kruli v želodčku in kdaj je ta poln. Tudi otroci, ki jih zadovolji že drobec hrane, niso lačni, kar lahko ugotovimo iz njihovega obnašanja: vseeno veselo tekajo naokoli in se polni energije igrajo.
Če otrok poje malo, je še posebej pomembno, da mu ponudimo hranljive in zdrave obroke. Kadar noče jesti, hrano zavrzite ali umaknite ter počakajte, da bo pokazal lakoto ter jo zahteval sam. Prav tako mu med obroki ne ponujajte nezdravih prigrizkov. Če je lačen, ko ste s kosilom že opravili, večerje pa še niste pričeli pripravljati, mu ponudite prigrizek, ki je zdrav: suho sadje, energijsko ploščico ali podobno.
Ste se kdaj tudi vi smejali kakšni mamici, ki pico obloži tako, da zgleda kot obraz? Z očmi, nosom in usti? Verjemite, da to v večini primerov deluje. Otroci namreč radi jedo stvari, ki so videti zabavne ali imajo posebno obliko. Prav tako so vedno dobrodošle jedi, ki jih ni treba jesti s priborom, ampak jih enostavno držijo v roki. Lotite se torej ptičkov iz kruha, stolpov iz bučk ter kroglic iz sira, zelenjavo pa jim zavijte v palačinko. Zakaj pa mislite, da imajo otroci radi »hot-dog« in zahtevajo torto v obliki formule?
Včasih se zgodi, da otrok poje le žličko ali dve tudi zato, ker gre za nov okus. Malček mora včasih poskusiti novo hrano kar od pet- do desetkrat, preden jo sprejme. Dovolite mu torej, da hrano zgolj poskusi in ga k temu spodbujajte. Če jo po nekaj žličkah zavrne, ker mu je tuja ter nenavadna, ga nato do konca nahranite z nečim, kar že pozna.
Da vas ješčnost vašega malčka le ne bo preveč skrbela, vam svetujemo, da pričnete pisati dnevnik, v katerem zabeležite vse, kar malček podnevi poje. Vsako posamezno grozdno jagodo in jabolčni krhelj, vsako četrtinko piškota ter vsako zrno graha. Po enem tednu boste verjetno tudi sami ugotovili, da zadeva sploh ni tako kritična, saj ob določenih dnevih »pobaše« kar veliko.
Prazna hrana – »junk food«
Matere malčkov, ki jedo zgolj nezdrave stvari, so ponavadi prepričane, da je to še vedno bolje, kot da sploh ne bi jedli. Otroci zato jedo le hrenovke, juhe iz vrečke, sendviče, kupljeno pleskavico s kečapom, »smokije«, napolitanke … Praviloma pa za odločitev o zdravi ali nezdravi prehrani otroci sami niso krivi, temveč nanjo vplivajo predvsem starši.
S tem, ko otroku ponudimo nezdravo prehrano, problem samo še povečujemo. Otroci občutek za okus namreč razvijajo prav v prvih letih življenja. Če jim takrat predstavimo »nezdrave okuse«, bodo ta vzorec ohranili za vedno ter se tudi kot odrasli ne bodo prehranjevali zdravo. Njihovo telo bo okuse, ki jih niso spoznali v rosnih letih, enostavno prepoznalo kot nekaj, kar jim ne ugaja in kar telo zavrača.
Enostaven odgovor je, da moramo otroku najprej ponuditi zdrave stvari, saj se bo le tako navadil na njihov okus, hitre in nezdrave prehrane pa mu sploh ne smemo ponuditi. Če zdravo hrano zavrne, mu kot alternativo ne ponudite nezdrave, temveč naj izbira le med dvema zdravima obrokoma. Tako se bo z enim vendarle moral sprijazniti.
V uživanje zdrave hrane ga lahko prepričate tudi z manjšimi zvijačami. Ponudite mu na primer pico, obloženo s sadjem ali svežo zelenjavo. V shrambi poiščite dolgo zaprašeni »fondue«, v njem pripravite čokoladni preliv, otrok pa naj vanj pomaka sadje, v sirovega pa zelenjavo. Prebrskate pa lahko tudi nekoliko bolj eksotične kuharske knjige, v katerih boste našli tako omake iz kokosa kot jabolk in rozin, s katerimi lahko prelijete koščke mesa ter zelenjave in jih tako naredite okusnejše.
  Neposredna povezava do sporočila: 1
   RE: Na pomoč ,moj otrok noče jesti!
29.7.2008 11:19:50   
nuala
Hvala za zanimiv članek, jaz se z napisanim vsekakor strinjam.

_____________________________

Zakaj bi učil prašiča letati; izgubljaš čas in vznemirjaš prašiča.

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 2
   RE: Na pomoč ,moj otrok noče jesti!
29.7.2008 16:01:26   
lenika
Se strinjam. Samo naš malček bi bil preizkušeno raje lačen kot jedel sadje. Je pa suho sadje, to pa brez problema.

(odgovor članu nuala)
Neposredna povezava do sporočila: 3
   RE: Na pomoč ,moj otrok noče jesti!
17.8.2008 21:28:03   
picola1
Super članek. Hvala, neva.user posted image
Me pa zanima nekaj:tiste mamice, ki ste kdaj prakticirale to, da ste otroka pustile lačnega...Koliko časa je to? Nekaj ur? Do drugega dneva?
Hvala.user posted image

(odgovor članu lenika)
Neposredna povezava do sporočila: 4
   RE: Na pomoč ,moj otrok noče jesti!
1.9.2008 18:08:50   
Pikicapokica6
 

Zelo dober članek. Vendar imamo pri nas zelo trmastega otroka, ki je lahko cel dan lačen. Ker zvečer še vedno dobi mleko, čaka pač na mleko. Ko smo poskušali vztrajati, se je ponoči zbujala lačna in se drla v nedogled. Zjutraj, ko bi bilo treba v vrtec,kamor je vedno rada hodila, se je drla in potem od onemoglosti spala in prespala zajtrk ter malico. Za kosilo je jedla, kar je pač jedla. Tam se z njo itak nihče ne ukvarja posebej, kar je tudi prav. Doma pa vse po starem. To je trajalo 4 dni, dokler se vsem nam ni čisto zmešalo in smo bili spet na starih poteh. Skratka, zmagala je.

Sama sebe sekiram, da sem slaba mama, saj otrok nič pametnega ne je. Midva z možem jeva za kosilo in večerjo zdrave obroke, vedno z veliko zelenjave in sadja, tamala pa noče niti poskusiti kaj drugega kot hrenovko, umešana jajca, kruh in čokoladni namaz ter mogoče kakšen sadni jogurt. Malo se znajdem in v jogurt zribam jabolka, hruške....karkoli pač imam pri roki. Mogoče vsega skupaj poje 4 žlice.


(odgovor članu picola1)
Neposredna povezava do sporočila: 5
   RE: Na pomoč ,moj otrok noče jesti!
8.9.2008 23:35:03   
massylou
IZVIRNO SPOROČILO: picola1

Me pa zanima nekaj:tiste mamice, ki ste kdaj prakticirale to, da ste otroka pustile lačnega...Koliko časa je to? Nekaj ur? Do drugega dneva?




Smo imeli cele ceremonije okoli hranjenja. Do 13m ji je bilo moje mleko skoraj dovolj. Pa žlici je zamerila.
Nisem je pustila dolgo lačne (recimo pol dneva). Samo gledala sem na to, da če se je recimo dojila, da ji vsaj 2 uri nisem dala ničesar, razen vode ali nesladkanega čaja, mogoče rižev vafelj. In ko je bila "videti" lačna, sem ji hrano šele začela pripravljati, tako da je trajalo vsaj 20 minut, preden je dobila jesti. Po hranjenju dojenje in potem nekaj ur (3, 4, 5) spet nič nasitnega.ž
Sem nekako probavala predvidevat, kdaj bi znala biti lačna, glede na to, koliko časa se katera hrana prebavlja. In ko naj bi po moje bila lačna, sem počakala, kot napisano, še kakih 20-30 minut.

Sem pa ful pazila, da je jedla samo tisto, kar je imela rada. In da je pojedla natanko toliko, kot je hotela. Jedla je samo s prstki, tudi juho sem ji dala tako gosto, da je lahko rezance sama ven pobirala.
Potem smo iz neješčne trmice po nekaj mesecih prišli do pridne paparice. Ne poje veliko, kot nekateri, ampak nobenega obroka več ne zavrne. Prej je bila to stalnica.


Se pa totalno strinjam, da morajo nekateri otroci določeno hrano probati vsaj 5-10x, preden jo sprejmejo. Pri nas je bila to stalnica, z nekaterimi redkimi izjemami. Pa najprej s prstki, brez občinstva.

(odgovor članu picola1)
Neposredna povezava do sporočila: 6
   RE: Na pomoč ,moj otrok noče jesti!
9.9.2008 14:16:33   
Nina00
Super članek! In se čisto strinjam. Zakaj hoče otrok jesti le hrenovke, salame, pomfri, čokolino, čokoladne namaze in sladkarije? Ker so mu bile ponujene in so mu postale všeč.
Naš 21-mesečnik teh stvari še ni jedel. Je pa res, da tudi midva tega ne jeva pred njim. No, oče občasno je suho salamo, a velja, da je salama za očije, tako kot je kavica za mamice. Zaenkrat še deluje. sicer zelo rad je. Kdaj mu kaj tudi ne paše, pa je ostalo kar je na krožniku. Kdaj tudi poje le žličko ali dve, a nihče ne skače okoli njega naj vsaj malo poje. Ko je lačen že je - včasih celo isto, kar prej ni. Zelo rad ima sadje in z babi nosita dopoldne na igrišče za malico sadje in ne sladkarij ali slanih prigrizkov.
Saj vem, da se bo z vsem tem še srečal in ne mislim mu prepovedovat, da bi to kdaj pa kdaj jedel. A če tega ne bo doma, bo to res kdaj pa kdaj. Pa upam, da mu bo zdrava hrana, ki mu je sedaj všeč, ostala všeč.

(odgovor članu massylou)
Neposredna povezava do sporočila: 7
Stran:   [1]
Stran: [1]
Pojdi na:





FOTO: To je bistvo družine!
photo
Prav vsaka družina je posebna in unikatna. Toda, kaj imajo družine z vseh koncev sveta in različnih oblik vendarle skupn...
BLOG: Ni lepšega, kot je rojevanje novega ...
Porodne babice so velik del mojega življenja. Delala sem že z mnogimi babicami, nekaj pa jih poznam tudi na bolj osebni ...




Dudica.
пеперутка16

Do kdaj je imel vaš otrok dudico?