žmož
|
Pozdravljene!
Že par dni berem teme na vzgoji, a si vseeno ne moram pomagat, da ne bi prosila še za kakšen nasvet. Moj 5 letnik se je namreč totalno uprl-postal je pravi mali upornik, in to na vseh področjih.
Zdi se mi, da se je vse to zgodilo v nekaj mesecih, vem tudi, da je možnih ogromno dejavnikov, a vseeno ne vem več kaj naj naredim.
Preprosto nobena stvar mu ni več zanimiva, samo jamra ah kaj mi bo to, to je zanič..., pregovarja na vsako besedo, ignorira, uničuje igrače, dere se, kriči, izsiljuje in še bi lahko naštevala. Vse to se dogaja tako doma kot tudi v vrtcu.
Res je, da smo lani dobili še enega člana v družino, a mislim, da to ni poglaviten vzrok. Vse bolj se mi dozdeva, da je vzrok v menjavi okolja-pred slabim letom smo se namreč preselili. Prej sem bila tudi jaz bolj "svobodna", z tamalim sva se ful pogovarjala, če kaj ni ratalo iz prve, sem mu obrazložila stvar in je potem ubogal-v glavnem bil je bolj pod mojim in seveda partnerjevim vplivom. Odkar pa smo se preselili vsi "skačejo" po nas, vsi se vtikajo tako v vzgojo, kot v njegovo svobodo pri igri, ki mu jo jaz dovolim.
Kar se tiče vzgoje, sem bolj "moderen" tip. Pustim mu, da je kar se da samostojen (ne držim ga pri vsaki stvari za rokco in mu ne govorim pazi to, pazi ono), opozorim ga na nevarnost, seveda mu določenih stvari ne dovolim in do sedaj je šlo to lepo skozi.
Zdaj bi ga pa vsi radi imeli pod konrolo (ko češ, kako znamo pazit na mulčke) in mu nonstop nekej prepovedujejo, govorijo, nakladajo..... Vtikajo se v mojo vzgojo in na sploh v naše življenje.
Saj vem, da boste rekle ne dovoli jim, je vaše življenje. A verjemite mi, da ni tako lahko. Že prej sem veljala v družini za črno ovco (nisem se hotla poročit, pa mulčke krstit, pa vedno zagovarjam svoja mišljenja in direkt rečem kar mislim ), zdaj pa se mi zdi, da me preprosto nobeden ne jemlje resno ko kaj rečem. Lepo sem razložila stvar, naj pustijo otroku da diha, naj si najde družbo, da naj nam ne pišejo življenja kako bi kaj moglo bit..., seveda smo se skoraj skregali, ker jih baje jaz nočem ubogat ! Pa ne pomaga nič-vedno ena in ista pesem! In posledično se je tudi otrok uprl-vsem nam!
Na grobo sem opisala situacijo, vem, da se naj je vsem spremenilo življenje, a mene skrbi predvsem otrok. Ne bi rada, da izgubim z njim tisto nit, ne bi se rada drla nanj, že tako se mi zdi, da zadnje čase samo nekaj kričim.
Poskušala sem z razlago, da ni lepo, tudi kazen je bila (soba), štetje... )Trenutno ne zaleže nič, tepst ga pa tudi ne mislim, ker vem, da to ni rešitev.
Vem da rabi ogromno volje in energije, da se stvar reši, hkrat pa tudi vem, da je skrajni čas da se to uredi. Hvala
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
in ko se bo prepričal, da so ga opazili, se bo povsem spokojno umaknil nekam v svoj čošak. Namerno uničevanje igrač ali škodovanje komur drugemu je resnejši problem in bolj vpije po reševanju. Kako, je od vsakega smrkolina posebej odvisno. ENega gane risanka, drugega PC, tretjega navidezno nič. Jaz ne kaznujem s spanjem, z odtegovanjem bližine, nikoli ne vzamem večerne pravljice (ker je to naravnost travma zanj!) - vse ostalo "može Jože". Tudi ne kaznujem s prve, tudi s tretje ne, če pa nekaj ponovim že 10. tič v 10 minutah - ej, potem je kazen garantirana. Prejšnjo nedeljo je ostal brez kosila in brez obljubljenega mu kopanja, popoldan pa je za nameček prebil še brez TV in PC, pa tudi nama ni smel na mrtve težit. Ti povem, zadnje 3 dni je ko balada od otroka. 
ga, včasih je treba zaradi otroki kje iti tudi na nož. Je pa to najtežje doma. In res: kje je v tej kolobociji partner, oče otrok(a)? Upam, da ni prepričan, da je to tvoja stvar in se ga ne tiče??? Jaz imam za sabo zelo boleče obdobje z mojo materjo, vendar je bil mož z njim seznanjem in mi je 100% stal ob starni, ko je bilo treba delat red pri moji mami. Ker je po naravi zelo umrijen človek, je včasih miril obe, mene in njo, ter spopade vodil v pravo smer, ker bi sami verjetno skrenili in se pobili brez učinka. Še enlrat: naredi red pri odraslih, NE pri otroku!!! Če boste odrasli vsak na svojem mestu, bo otrok avtomatično pokapiral, kako stvari stojijo.
