caillou
|
Nekateri so s takimi vprašanji že prav dologčasni in kakor da jim po miljontem vprašanju in odgovoru, še vedno ni jasno, da nekaj pač ne štima, ponovno zadanejo v ravno zaceljeno ranico . Sem jih včasih prevečkrat slišala in ko mi je začelo presedati sem gladko rekla, da bi se lahko spomnili še kaj bolj izvirnega in predvsem novega. Se spomnim nekoč mamine prijateljice, ki mi je najedala vsakič ko me je vidla in vedno tisto:"Kdaj bo pa kaj otrok?" In glede na to, da sem ravno okrevala po neki težki operaciji (na rodilih) in sem bila s čustvi na podnu, je domišljija kar vrela iz mene. Začela sem ji razlagat da otroci bodo, ko bom izgubila nedolžnost. Brez teg ne gre, ne? Teta je dobila velike oči in usta so se ji odprla in jaz sem dobila en tak veeeliiiiiik zagon, da jo nabašem do konca. Ja, vglavnem sem ji povedala da sem nedolžna in da sva s partnerjem strpna, ker so njegova družina in on zelo verni in pred poroka pri njih ne sme biti nič. Na koncu sem ji povedala, da se samo mal šlatava in lubčkava in nam zelo paše, ker je najina ljubezen s tem brezpogojna in da sploh še ne veva točno če se bova kdaj poročila . Mama je od sramu lezla skupej, jaz pa sem ji za večno zavezala tisti nesramen in zajedljiv jezik. Sicer sem se takoj po tem izlivu zaprla v sobo in jokala do onemoglosti, vendar je bil že en kurji jezik manj. Potem sem se počasi z neumnimi ali pa dvoumnimi odgovori rešila še ostalih jezikov. Ko me danes kdo vpraša, če bo še kaj otrok, vedno rečem da jih bo toliko kolikor jih bo Bog dal in da enostavno čakamo da pride ta Bog na naša vrat pozvonit in nam ga končno da. Dvakrat nam jih je dal ata na mamo, sedaj pa čakamo Boga. Pa ga ni in ni . Ponavadi nimajo pojma o čem govorim, vendar mi vsaj mir dajo potem . Anonimna, se ni vredno sekirat zaradi ljudi, ki ne vidijo dlje od svojega nosu. Pa srečno, Caillou.
_____________________________
Homines quod volunt credunt. -- "Ljudje verjamejo to, kar želijo." (Julij Cezar)
|