Gina
|
Prebrala sem samo prvo stran, bi ti pa takole rekla... sama sem se dolgo časa zelo bala motorjev, ker so se mi pač vedno zdeli izzivalci smrti. Ampak enako mnogo mi je zoprno, kadar gre katerikoli od mojih otrok v avto s komerkoli drugim, kot z mano ali mojim.
Vendar sem pri sebi nekaj sklenila. Sklenila sem, da itak nimam vpliva na to, kaj se bo zgodilo. Da lahko še toliko branim ljudem vožnjo z avtom (motorjem), ampak da kar je namenjeno da se bo zgodilo, se bo zgodilo. Če bom danes preprečila en dogodek, se bo jutri zgodil drugi. Vem, rekle boste, da je to izzivanje usode. Če je človekova globoka želja početi nekaj adrenalinskega, bo to počel tako ali tako. Če mu braniš, bo kvečjemu nesrečen. Kaj bo potem imel od življenja? Seveda je drugače, če mu to toliko ne pomeni, pa se lahko temu komot odpove, ker ga je bolj strah, da bi se mu kaj zgodilo, kot da se vozi. Torej mu vse skup ne pomeni dovolj, da bi to reč (motor) moral imeti. In če njemu pomeni toliko, da je pripravljen reskirat tudi smrt ali invalidnost, potem sem morda jaz čudna, ampak sklepam, da je to en od res pomembnih členov njegovega življenja, njegovo veselje, radost, sprostitev in potreba, da je potem lažje vesel, srečen in poln energije.
Pa še to, moški ima vedno hobi. Če ga nima, si ga najde. In hobi je vedno na istem mestu kot družina v njegovem lajfu. POnavljam, kot že tolikokrat, da je hobi lahko tudi služba, spanje, šport ali prijatelji, gostilna... Seveda mora hobi usklajevat s familijo, ne more samo hobi uganjat, familija naj pa sama sebe fura. Nekako mora znati razporejati te reči organizacijsko, da nobena reč ne trpi. To nek normalen, odgovoren moški že uspe ponavadi.
Moj mož leti s padali, zmaji, motornimi padali, vozi tudi motor, včasih grem z njim, čeprav motorji niso glih moja strast, pa tudi z avtom se vozi . Najbolj strah me je, ko gre kam z avtom. Hecno, vem. Ob tem, da so ga že fejst ornk oživljali in so se mu med drugimi poškodbami takrat sesedla pljuča ob eni taki "adrenalinski" zračni nesreči. Pri adrenalinskih ljudeh se moraš odločit, da ne boš razmišljal, kaj bo, če bo... Ker itak nimaš vpliva na vse skup. Ne vem, jaz razumem mojega, ker v zraku je res lepo. Verjamem, da te to lahko zasvoji. MOj bivši se potaplja, tisto pa mi je tuje, ker meni osebno ni tolk lepo pod vodo, kot v zraku. Različni smo, samo v vsakem primeru se mi zdi, da če je človek na mestu, če skrbi za svojo varnost, če se ne glede na svoj hobi dovolj ukvarja s familijo, da mu ni smiselno branit. Ne vem no, res pa nisem tolk ego, da bi se mi zdel moj egoizem, moje trpljenje ob morebitni izgubi, večje trpljenje kot njemu NEuživanje v svojem lastnem življenju, neizpolnjevanje svojih najglobjih potreb. Moraš izživeti tisto, o čemer sanjaš (res pa je vprašanje, a so tvojemu motor sanje ali le ena idejica kar tako mimogrede, to se pa strinjam da je pomembna razlika). Ma kaj pa vem, morda bi morala biti ego, samo ne čutim potrebe po tem, da bi moj npr. moral nehati leteti. Sploh si ne predstavljam tega.
|
Natisni
....posledice si lahko mislite. 
