2ursae
|
Tkole, bom kar v Wordu napisala, da me ne bi kaj ven metalo...
Kot sem rekla, imeli smo se zelo lepo, vreme je bilo ves čas krasno – mal čez 30'C, ponoči pa znosno – itak je glavno, da otroc spijo, a ne  . Otroka sta bila vsako jutro že navsezgodaj (okoli sedmih) nasmejana, Anže je že takoj začel fantazirat o kablih (ja, kablih, ne plaži ali morju ... o kablih in ceveh in priključkih  ), Bor je pa itak ves čas en mali smejko. Smo se kar hitro zbrcali dol, se spokali v avto in gas na plažo. Z otročki po poldnevu pač nimaš kaj počet na plaži in smo hoteli že zgodaj začet, poleg tega pa zgodnje ptice dobimo dobro parkirišče in najboljši plac na plaži  . Tam smo pol kopali po mivki, šli plavat, pol je Bor odspal eno rundo, mi3je pa smo šli med tem mal skupaj divjat po vodi. Anže že zelo lepo plava z rokavčki – sicer bolj brca, žabca mu ne gre, ga niti ni zanimal naučit se, ampak važno je, da se je upal spusti in smo tako šli tud v globoko vodo . Pol smo se spokal domov na kosilo in na igranje, med šesto in sedmo pa mal na špancir v Jelso. Tam so bili vir zanimanja mnoge žice (vaaa, grrr, kolk je te navlake vsepovsod  : pa od klim, sladoledarskih hladilnikov, luči na štantih ... tega sploh ne vidiš, dokler nimaš sinka, ki ima »oko sokolovo« za takšne zadeve ), v marini pa une el. omarice, kjer se jahte nafilajo (pozor, hodim na morje že 30 let, pa jih do zdaj še nisem opazila – kljub temu, da zelo očitno štrlijo ven iz pomola). Ne res, z mojim sva že začela resno tuhtat, kaj narest s to njegovo obsesijo – saj razumem, da otročka pač neka zadeva žgoče zanima, ampak tole – komaj je pogledal kakšno ladjico, lučke, morje, rožce, kužka, ribice ... skoraj ves čas našega pohajkovanja smo gledali po tleh. Pol smo prišli domov, otroka sta popadala dol med deveto in pol deseto, mi2 pa šibat pospravit in pripravit za na plažo naslednji dan pa mal posedet, če je zneslo. Skratka, s starševskega stališča kar naporno, pogon od sedmih do desetih v kombinaciji s svežim zrakom, vročino, soncem in morjem. Ampak ta utrujenost zvečer je una prijetna, polna lepih vtisov in pričakovanj, ni tista zgaranost, ki jo fašeš v službi ali pa z delom.
Skratka, Anže je bil ves čas nagajiv, navihan fantek, ki neumorno sprašuje »zakaj?«, Bor je pa zelo napredoval – se postavlja na nogice, ob opori je naredil že korak in čveka k zmešan. Anže je Bora ful objemal, pa ga mirkal – če ve, da Bor nečesa ne sme, npr. pri hiši ni smel šarit po zidu, pa je vedno, ko se je mali napotil proti zidu, začel govorit: »Bor, ne smeš«. Sicer to svojo skrb izkoristi tudi sebi v prid, če mu ne paše bratcu česa posodit, mi oznani, da je to zato, ker je zadeva za Bora ali premajhna ali prevelika ali preumazana ... skratka, res bo skrben bratec. No, pa saj je itak taka nežna dušica, me prav skrbi, kako se bo znašel v vrtcu.
zdej grem pa mal brat za nazaj, preden se otroc zbudijo: Anže še si, Bor pa že.
_____________________________
moj 3-letni otrok na morju, navdušeno in razneženo opazuje mravlje: "iii, mravljica! Nosi drugo speštano mravljico!"
|
Natisni
.ž 
brat. Oz. Moja sestrična. V glavnem pravi baby bum. Pa še kolegica je zdaj rodila pred kratkim in še par jih bo. 
, poguma in sreče naprej. Angelčka
pa naj te čuvata in naj ti pošljeta en lep paket, enojni ali dvojni. 
. Smo pa že probali in je ostala suha tak da po moje ni bojazni da s tem nadaljujemo. Smo pa do zdaj ko smo kam šli dali pleničko gor. Zdaj pa ne več. namreč ne gre rada lulat kje drugje, ko ni nastavka. Ampak bo mogla, ker zanjič se je začela sredi trgovine dret da jo lulat in pol ji jaz lepo rečem naj lula ker ima pleničko, ampak tak pol nikamor nebi prišli, tak da smo tudi to zdaj odstranli. In do zdaj se še ni polulala. je pa res da imam v torbi vedno rezervne hlače in gatice. 
Oboje je bilo pred mnogimi leti.
