žmož
|
Pa dobro, kaj ste se zdej vse na ta facebook preselile, al kaj?! Dajmo malo življenja tle gor, pa čeprav z jamranjem - kar bom jaz zdejle počela. Si ne morem pomagat, mal morem pojamrat, da mi bo "lažje". Danes je bil moj ta starejši sinček prvi dan prvošolček. Vse lepo in prav, je ful navdušen, komaj je čakal,da spet vidi svoje vrtčevske kolege, a kaj ko sem jaz čist sesuta . Ne morem verjet, da gre moj otrok že v šolo. Živo se spomnim dne, ko sem ga prvič peljala v vrtec, zdaj pa je že v šoli. Ma kaj to, še svojega prvega dne kot prvošolka se spominjam, pa je toliko let preteklo. Solze mi kar kapljajo, nepreklicno konec je tistega pravega otroškega, brezskrbnega obdobja. Počutim se, kot da ga že izgubljam. Boste rekle, da sem nora, a si ne morem pomagat. Leta so tako zletela mimo in sprašujem se, s kakšnimi očmi nas vidi - kot starše, namreč. Meni se je moja mami zdela tako resna, odrasla, celo star, pa je bila 3 leta mlajša kot zdaj jaz. Sama nase sem jezna, ker sem tako občutljiva . Še v vretec je težko troka peljat, kaj pa šele v šolo. Ma saj boste občutile (nekatere ste že) pa me boste razumele kako mi je.
Sorry za nakladanje
|
Natisni
96cm in 18kg.
A je to sploh važno kater je največji in najmočnejši, pa dejte no punce... 
. 
