Milamay
|
Krtexx - ja, saj to me drži gor, da enega imam. Mogoče tisti, ki nimajo niti enega otročička, res naredijo marsikaj. Jaz pa enostavno nimam več moči ... Moram reči, da se bila v tej nosečnosti kar nekako prepričana, da zdaj pa res bo. Čeprav priznam, da so se mi občasno porajali strahovi, ampak to je normalno za vsako nosečnost. Nekako sem res mislila, da 3-krat pa res ne bo šlo še nekaj narobe. Pa se je žal zgodilo ravno to ... Velikokrat sem se vprašala, zakaj sem ravno zanosila v tem ciklusu, ko je bilo jajčece ali semenčece slabo oz. so bili slabi pogoji za otročička??? Zakaj nisem zanosila nek drug ciklus ... bilo jih je v letu dni dovolj, da bi v katerem drugem ... Ampak ne. Ravno zdaj, ko je šlo narobe. Res včasih ne razumem telesa oz. narave.
Natasarobi - povsem te razumem. Ta "borba" za nosečnost in donositev zdravega otroka je res naporna. Normalno je, da te je strah, da včasih obupaš, ampak samo ti veš, koliko si pripravljena dati skozi. Mogoče vse daš malo na off. Vem, da je to ZELO težko, ampak včasih je morda treba to narediti. Morda boš čez nekaj časa točno vedela, kaj si še pripraveljna narediti oz. česa nisi. Jaz mogoče bi še enkrat poskusila, ampak me malo dajajo leta (38). Če bi bila mlajša, bi vse skupaj dala malo na stran in bi se morda čez leto, 2, 3 ali 5 spet odločila. Ko pa si tam blizu 40, pa te možnosti ni več. Telo se stara (če si to priznam ali ne  ), jajčeca so vedno starejša ... Pač tako je. Zase vem, da sem se res trudila, da bi imeli 2 otroka, ampak nam pač to ni dano. Srce me boli, ko vidim pred porodnišnico mamice, ki vneto vlečejo cigarete (kljub obilnemu trebuhu), ko berem, kako so nekje odvrgli novorojenčka, ko vidim, kako imajo nekateri otroke po tekočem traku (vendar nobene ljubezni za njih), ko sediš v bolnišnici in ob tebi ženske namerno delajo splave ... pa naj mi nekdo potem samo reče, da je pravica na tem svetu. NI JE!!!!! Na žalost!
|
Natisni
, plus druge obremenitve, ... Pa se nabere, potem pa še mal sešteješ - 34 let, nova zanositev, 'nova prekinitev', čas zaceljenje psihe, novi boji, potem ni ravno pravi čas,....Ne me narobe razumet - nimam se za strao, izgledam jih tudi ne toliko, ampak telo se stara in stvari se počasi nabirajo,.... 
po drugi strani pa sem brala včeraj Pušenjaka , ki odgovarja 38- letnici, ki pravi da bi rada prišla čimprej na vrsto, ker zaradi let ne bi rada tako dolgo čakala, pa ji pravi da leta še niso tako kritična 
. To je moja zadnja možnost s klomifenom. 
. 
saj sploh ne vem kaj naj napišem ..... 
vse ok in sumim, da je za ss kriv uroinfekt, upam, da bo šlo.
