mojca345
|
moje dva starša sta imela krizo, ko sem bila jaz sara 14 let pa ta se ni potem nikoli unesla. kar naprej je butala iz njiju ven, dokler se nista končno ločila. sta pa rabila 10 let da sta prišla do ločitve. zdaj živita vsak v svojem flatu, oče ima ljubico. zdaj smo vsi nekkao tako daleč narazen, da se vidimo ko nam res paše in se imamo zdaj veliko bolje kot smo se imeli. starša pa sta zdaj spet v konatktih, kar pa tudi ni slabo.
kriza.....nerazumevanje pa lahko izbruhne kadarkoli že.... sej na začetku je lepo, potem pa ko se prvi problemi pojavijo, jaz pravim, da se takrat odnos šele v resnici začne. problem naredi trdnejši odnos. pa tudi vdiš človeka kako odreagira, kako se spopada z problemom oz. se ne.
midva imava trenutno veliko težav, ne znotraj odnosa, ampak zunaj z okolico. in ker to kar naprej povroča okolica težave, se potem tudi zarad tega sporečeva, oz bolj kot to, negativna energija, slaba volja....odnos se pili, seveda ap vedno bolj spoznavam negativne plati mojega partnerja....čeprav smo pomoje v večini vsi nagnjeni preje k negativnemu, dbro pa tako radi pozabljamo in odmikamo stran v mislih, kot da ni nič vredno oz. premalo.
saj jaz mislim, da noben odnos z moškim ni za vedno in da mora ženska biti vedno zvesta sama sebi ( kot vsak čovek bi naj bil ), ker to je edina prava pot življenja.... in učenja....seveda pa, se moraš tudi spoznati in to je proces...ki se nikoli pravzaprav ne neha, ker se tudi spreminjaš. jaz odkar sva skupaj, sem veliko bolj pod stresom kot preje, veliko bolj se zavedam stvari okoli sebe in vidim, da se spreminjam, zarad njega. sigurno pa moški oz. odnos ki gre na tvoj račun, ni pravi odnos. in ni vreden časa niti poti. mislim, da stagnirati je isto kot umreti.
_____________________________
Hanika, čakava TE. Tvoja starša.
|
Natisni
)? Zadnje čase sem namreč zasledila že vrsto člankov, kjer raznorazni strokovnjaki ugotavljajo po kolikih letih zakona/partnerske zveze nastopi obdobje krize-se pravi, ko je prve zaljubljenosti konec in se začne realno življenje. Sedaj me pa zanima, kdaj se je to pri vas zgodilo in kaj je botrovalo temu (mogoče preselitev, rojstvo otroka,...)? 
No ma sva razumela zakaj je prišlo do tega. 
), non stop v pogonu in nekaj, nonstop akcija, on pa je bolj miren in družinski tip človeka in se mu ni dalo tok žurat, potovat itd... NO, sva malo tega, malo onega, potem sem se pa itak jaz umirila in mi ni bilo več toliko do tega. POtem sva se odločila za otroke in zdaj on pravi, da bi morala takrat še bolj divjat okoli, hehe
....to sicer ne pomeni, da se vsakih toliko časa ne pošljeva v tri 
, ampak sva po 5ih min že pobotana. Da bi pa razmišljala o tem, da bi se razšla, pa ne..trkam
Skupaj pa sva že 17 let. Saj še nismo tako stari, samo kar kmalu smo začeli... 
