Gina
|
IZVIRNO SPOROČILO: Vijoličarka
Ne razburja te toliko dejstvo, da bivši partner ne skrbi za otroka, kot dejstvo, da je šel nekam, pa ti ne veš kam. Zakaj bi rada vedela? Zakaj je to tako pomebno za tvoje življenje in predvsem za vajinega otroka? Finančno ne izpolnjuje svojih dolžnosti, za otroka nima časa. S tega vidika je čisto vseeno, če izgine za dva tedna ali za pa dve leti.
Jaz se sicer popolnoma strinjam z vijoličarko. Mi je pa popolnoma jasno, da je to ful težko storiti. Na citirano vprašanje je najbrž tvoj odgovor, da ti vendarle nekaj nudi. Morda ti denar niti toliko ne pomeni. Morda je vendarle nekaj časa z otrokom, kaj pa vem kaj ti v resnici nudi, ampak nekaj ti nudi ali ti je nudil, kar tebi toliko pomeni, da tega ne moreš spustit.
Poglej, kolikor jaz štekam situacijo, tvoj dec nujno potrebuje svobodo, pa še očitno se loteva veliko reči, tako da mu cajta zmanjkuje. Strašno mu gre na živce, če hočeš od njega čas in svobodo. Kako s takim decem živet ne vem, vem pa nekaj, da nekateri moški bolj kot pritiskaš nanje, bolj stran bežijo, bolj kot opaziš kaj dobrega na njih, bolj domov hitijo. Glih obratno, kto bi bilo za pričakovat ali kot bi ena povprečna ženska reagirala na vse skup. moški pogosto nimajo občutka za vživljanje v soljudi. Lahko jih še tolk čustveno izsiljuješ, kar ti najbrž mal počneš, ne deluje to pri njih. Oni se samo še bolj vase zapirajo in rinejo proč, ker ko se odmaknejo, pozabijo na skrbi. Ni pri njih to tako, da bi se odmaknili, ap še kar razmišljali o problemih, ki jih težijo. Oni gredo v gostilno, pred tv, kaj delajo, športajo, pa ne mislijo zraven kolk jim je hudo, kot bi povprečna ženska naredila, ampak odklopijo. Zares odklopijo od problema. Neodgovorno v očeh žensk, to je čist res. Ampak njim je to rešitev zanje. Oni morajo poskrbet zase. Dokler se ne počutijo ok, enostavno ne mroejo poskrbet še za koga. Kakšne prioritete ima tale tvoj, ne vem. Meni malo tuje, priznam, najbrž bi težko tako živela, ker mi fizična bližina ogromno pomeni. Ampak če tebe to toliko ne moti, moraš poskusit z neko drugo taktiko, tale katero izvajaš vidiš da ne zaleže. Poskusi ga pustit na miru, da k sebi pride in šele postopoma kasneje začni gradit vajin odnos. Nekaj lepega se vama mora dogajat. Ne omenjaj mu problemov,itak si za vse sama, nič boljše ne bo, če mu boš to naprej metala. Uživaj vsaj v družbi z njim, eč bo do tega kdaj prišlo. Če seveda tako zelo hočeš biti z njim. Saj drugega ti ne preostane, ali pa seveda, kot so ti že rekle, iti narazen, kar tudi ne bi bila slaba strategija, v bistvu najbrž najboljša, ampak če pa imaš problem pa ne moreš iti narazen.... Torej lahko probaš samo z **** strategijo, ki bi pogojno pa morda lahko obrodila kakšne sadove. IN ta **** strategija je, uživat, kadar si z njim, ne se takrat kregat zaradi reči, ki jih na nasilen ali tudi lep način on očitno ne bo spremenil, ostali čas pa uživat sama s sabo in z otrokom, kolikor se le da. A veš, en sam lajf imaš, nima smisla ga preživet v sekiranju. Morda bo tvoj le začel štekat, da mu je fajn s tabo in z otrokom, ap se vendarle pomiril in našel svojo varnost doma. MOžnosti so majhne, pa hudo veliko potrpežljivost moraš imeti - ampak druge rešitve jaz ne vidim, ker na grdo besedo, čustveno izsiljevanje in ostalo očitno čisto nič ne reagira. Če ti je to seveda vredno. Večini ljudi ne bi bilo. Bi pričakovali odgovornost in odraslost od odraslega človeka. To je edino razumljivo. Samo ti si želela slišat še eno od možnih rešitev, a ne. Torej začni delat na tem, da vama bo vedno fajn, kadar bosta skupaj - če ti je to cena. Pa daj mu mir, sam mora do tebe prit.
|
Natisni
vem pa tudi, da hvala bogu nisva taka, da bi dopustila, da bi en kar mrknil in drugega pustil v temi in posledično tudi otroka. imava pa oba otroka toliko rada, da tega ne bi naredila. 
