ronja
|
Hm, tudi meni se uro in pol risank na dan zdi veliko. Res je pa, da nimam neke realne predstave, koliko otroci gledajo risanke, ker nismo imeli tvja doma, niti ga mi zdaj nimamo... Tako da najina dvoletnica gleda risanke kdaj pri starih starših, samo je ne potegnejo preveč, ker ji one televizijske niso preveč všeč (jo čisto razumem), ne gleda nikoli več kot 2 minut skupaj. Animiran filem, ki ga imava na račkotu ji je bolj všeč, samo smo ga gledali samo skup, sicer itak takoj prčkata po račkotu in ga ugasneta , pa tudi ko smo skup, to nikoli ne traja 15 minut (na najino žalost, midva bi še ), to je pa nekje 1x na mesec. Zdaj sta pač še mali, pa ju to niti ne zanima toliko. Kasneje si bomo pa verjetno z veseljem vsi skup pogledali kakega šreka .
Ampak kar se recitiranja tiče, sem sama spravljala ob živce celo familijo, ko sem recitirala prizore iz Zvitorepca, trdonje in lakotnika , sem znala vse stripe na pamet. lubi je bil baje isti in še zdaj si kaj odrecitirava (samo nama je to zabavno, se ne spravljava ob živce s tem - recimo: "no, pa smo tam, kjer ni muh!" " Teh res ni, so pa podgane" - ta je po moje največkrat uporabljena )
Je pa svoje tudi dobro, da se lahko tako vživi in skoncentrira na eno stvar - mogoče bi bilo edino fajn, da bi to sposobnost prenesla še kam drugam, da bi kaj ustvarjala tako... Otroci majo sposobnost, da se neverjetno zatopijo v to, kar delajo - če gledajo risanke, pač v to. Samo je po moje škoda to zapravit samo zato, je fajn še kje drugje to razvijat...
jaz mam sicer srečo, da moji punci strašno uživata, če kaj delamo skupaj, pa čeprav je to pospravljanje posode iz stroja ali ločevanje perila (seveda mi zmešata barve, pa kaj potem - se jih pa tudi učita, ko jih spet zlagam po kupih ), mesenje kruha... (s slanim testom ne bo nikoli tak užitek kot s tistim, ki ga trenutno jaz uporabljam - in dobi tavelika svoj košček, mala pa "pod nadzorstvom" ..., ne vem,kakšna je tvoja pupa...
Po svoje se mi pa zdi 1,5 ure veliko tudi zato, ker pač ta čas niste skup - ona je z risankami, ti delaš verjetno kaj drugega. In če hodi otrok v vrtec, pa vidva v službo, potem so popoldnevi že tako kratki in se mi zdi ena ura od tega časa veliko. (Ampak lahko da si bom bolj razumela, ko bom šla v službo, pa bom crknjena od vsega skup - ali pa ne, ker ju bom pogrešala, nimam pojma, bomo videli...) Ampak ti si cel dan z njima, ne? potem kar se tega tiče ni problem.
kar se aktivnosti tiče, kupi velike papirje in jih nalepi z blue-tackom na stene - s tem jih ne boš nič poškodovala, v naravi se meni zdi super knjiga Igrišča narave, so tudi za zimski čas. Sicer so v glavnem za otroke, ki že hodijo, tak da pri nas še ne pride v poštev, samo za tvojidve bi pa že bilo...
kar se peke pa še zavarovane bojo - onidve pa lahko tam gori tudi kracata, če je treba.
Za aktivnostitiče, lahko malo improviziraš, ne rabiš vedno pečice. Recimo lahko narediš tako maso za oblikovanje iz kosmičev (krispijev) in nad paro stopljenih marshmellovow. To sem naredila za Ronjin 2. rd, da je lahko sama pomagala oblikovat torto za svoj rd. Mislim, da tudi starejši ne bi bilo mimo, ker pač vsak oblikuje po svojih sposobnostih. Lahko pa jima daš slano testo, tudi ni težko naredit, mogoče jima bo to bolj všeč kot rezanje.
Po moje se preveč obremenjuješ, da bi morala najt aktivnost, ki bo obema zelo všeč - saj lahko delata vsaka nekaj drugega. Lahko pa poizkusiš najt aktivnosti, ki imajo več faz, ena od teh je recimo otročje lahka, naslednja pa težka. Recimo mala podaja kroglice, večja jih niza, da delata ogrlico,...
Lahko jo pa malo "okoli preneseš", izkoristi to njeno navdušenost nad risankami za druge aktivnosti. Recimo ji lahko sprintaš iz neta razne prizore iz risank, da jih pobarva. Potem ji lahko razložiš, kako risanko naredijo in poizkusita naredit svojo risanko - seveda bolj enostavno, ampak saj je dosti teh otročje lahkih metod animacije (z blokcem, z zrolanim papirjem,...), pa ji bo verjetno zelo zanimivo in tudi kar nekaj časa bo to delala, če bo hotela naredit par sekund risanke... Lahko tudi iz slanega testa/plastelina/fimota naredi smrkca, recimo. Pogovarjaj se z njo o risankah, naj sama naredi svoj scenarji, recimo. narišita en tak karakter na njeno majico, recimo. Izkoristi to v svoj prid...
ko kuhaš in bi rada imela mir, se recimo lahko pogovarjaš z njo: in jo sprašuješ, kako ata smrk skuha kako čarovnijo in probata še vidve to naredit... Tvoje začimbe postanejo magični praški, tvoje omake skrivne sestavine... In ji bo mogoče tudi kuhanje postalo zanimivo. Ne vem, ampak splača se poizkusit, saj nimaš kaj zgubit .
Kar se kuhanja tiče, sicer jaz v glavnem kuham, ko se lubi vrne iz službe, prej pa samo kaj zelo nekompliciranega, kar je hitro narejeno . Razne njoke, domače testenine in podobno pa šele, ko sva oba doma, pa seveda ne vsak dan. Prej, ko smo same, pa samo kake testenine z zelenjavno omakco, rizi bizi, vaflje, šejke in podobno, s čimer imam 10-30 minut dela, recimo, pa če je pol ure, potem da ni treba bit skoz zraven, ker pol ure skup navadno nimam, 6x po 5 minut pa) Tak da ta taktika se meni obnese.
Imava namreč malo podobno situacijo - dve punčki, sva še doma in še enako razliko med njima, samo da sta moji mlajši. Je pa res, da je meni lažje, ker pač nimamo tvja in ga ni navajena in je ne zanima. Ampak se da tudi če je že navajena. Mi smo si za OI sposodili en star tv - in Ronja je bila NORA na topšop! Ona bi skoz to gledala! Valjda nisem pustila in se je zelo kmalu odvadila! Se je seveda takoj naučila prižgat tv, samo sem ga lepo izklopila iz štroma, pa je bilo. Enkrat je jokala, potem pa sva delali kaj drugega, pa je čisto pozabila na to, da tv obstaja.
|
Natisni
kot to žal naredi veliko staršev)
