|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: <<   < Prejšnja stran  1 [2]
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   [Brisano sporočilo]
4.10.2010 22:52:14   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu Brisani uporabnik)
  Neposredna povezava do sporočila: 26
   RE: kako obvladati 3-letnika?
4.10.2010 23:42:20   
mateyka
po tistem ni nikdar vec ugriznil; sva imela se ene parkrat obnovitveni pogovor na temo.


na splošno je to zelo koristno. tudi potem v kakih "easy" primerih, ko vidiš da se nabira in skušaš ustavit zadevo preden pride tja. ko npr. tečkari in veš da se bo zaplozala do te mere, da bo padla v jok na koncu, ker ne bo po "njeno". ji rečem, že (vna)prej, ko se začenja jezikanje: nehaj, ker boš na koncu jokala. in dostikrat se premisli in neha.*

*samo naša ma take psihološke fore zame pripravljene, "mami to bi" (ji dam), "ne, ne bi tega" (hočem vzet) - "neee, mela bi" (spet dam), "ne, ne bom" - itd. v glavnem kakroli bom naredila, če ne bo comply na trenutno zahtevo, bo naredila sceno. tko da nimam šans. in takrat jo "spomnim" (obnovitveni pogovor) in opozorim - al bo jokala (bomo na ohlajanju), al se pa naj skulira in neha. in zadnje čase se kar obvladuje, moram rečt..

(odgovor članu Brisani uporabnik)
Neposredna povezava do sporočila: 27
   RE: kako obvladati 3-letnika?
5.10.2010 7:25:36   
kalbo
Če ga pošlješ v sobo, nikakor vrat zapret, dokler jih ne zapre sam in tudi zna sam odpret. Vstrajat pa pri tem, da ne prestopi praga.

(odgovor članu mateyka)
Neposredna povezava do sporočila: 28
   RE: kako obvladati 3-letnika?
5.10.2010 7:31:24   
kalbo
IZVIRNO SPOROČILO: biga

Hvala za odgovore. Bom kar vsem odgovorila, kako je pri nas. Prebrala sem knjigo Elizabeth Pantley, ki ponuja nasvete o vzgoji in izbranih se skušam držati ravno zato, da se ne poslužujem tepeža. Doslej je bilo stanje v mejah normale, pogovor je ponavadi zalegel, ali pa je šel na ohlajanje v sobo. Tam sem ga pustila (brez da bi hodila notri), da se je nehal trmati in je poklical, da je v redu. Vse to je bilo pred rojstvom sestrice. Do takrat je bil "obvladljiv", če naj uporabim to besedo. Z možem sva se ogromno ukvarjala z njim, ker je bil kot dojenček veliko bolan in nekajkrat v bolnici še več, tako da priznam, da je mogoče bila napaka, da ga nisva več prepustila samemu sebi. Tako se danes težko zamoti (sploh v stanovanju) in mu je dolgčas. Takrat ponavadi izbruhi trme. Skratka, s prihodom sestrice je postalo težje, kar sem pričakovala, smo se na to pripravili, ga vključevali v vse, povezano z novim družinskim članom. Še bolj sva se morala z možem ukvarjat z njim kot z malo. Ne iščem krivcev za svojega "neobvladljivega" otroka, kot je ena napisala. Pravim samo, da so vrtec oz. spremembe, povezane z njim, morda kaj vplivale na obnašanje mojega sina. Vem, ker je zelo občutljiv, zelo je bil navezan na prejšnjo vzgojiteljico, bilo je le 6 otrok, zdaj jih je 19, in ne dobi tolikšne pozornosti. Vem, da otroci s trmanjem kličejo po pozornosti, če je sicer ne dobijo, ampak moj sin je dobi več kot dovolj. Le da jo mora zdaj deliti s sestrico. Težava je tudi ta, da se  je treba tudi z malo veliko ukvarjati, ker imamo že skoz težave s hranjenjem, slabšem pridobivanjem teže, zadnje dni mi tudi skoraj nič ne je, vsi smo nervozni, in posledično tudi slabše reagiramo na njegove izpade. Da bi se bala svojega otroka? Bog ne daj. Vselej se na tepež in kričanje odzovem, počepnem, ga primem odločno za rokice in rečem, da se to ne dela. Ponavadi je odnehal, a kot pravim, zadnje dni je pa hudo, ker začne kričati in noreti. Včeraj sem ga dala petkrat v sobo, držala kljuko, ker je hotel ven, na koncu pa se vseeno ni pomiril. No, se je, ampak ne zaradi kazni v sobi. Zato razmišljam, če je ohlajanje dobra ideja. Eni otroci so zelo vztrajni. V vsakem primeru odpade pri meni tepež, kar je ena po riti, ker če edino tako lahko obvladam svojega otroka, potem sem slaba mama. Drugače delam vse, kar je Splišni napisala, le da ohlajanje ne pali več - ne ohladi se, pa če je notri ne vem, koliko časa. Pa za knjigico tudi rečem, tole je zadnja, potem greva v posteljo. Ampak je potem vseeno sitnarjenje. Hvala bogu, da tudi starši vztrajamo. Ponavadi sem dosledna, ko nekaj rečem, naredim. Težava je le, ko sem npr. zunaj z malo, ki mora jest, pa mi sin skače okoli, prosi, naj se grem ravno takrat igrat z njim, rečem, da ne morem takoj, da se bova potem igrala, on pa takoj dretje in histerija, ni šans, da ga ignoriram, če grem stran, gre za mano, zamotil se sam ne bo, potem še mala joka in noče jest. Kaj takrat? Morala bi ga samo zagrabit in nesti notri, pa bi odpadlo igranje. Samo nisem mogla, ker sem imela malo. Je prenehal, nisem se šla igrat z njim, se je pa sam zaigral. V določenih primerih je težko biti dosleden, četudi veš, kaj bi moral naredit. No, zdaj sem se razpisala, ampak toliko, da je jasno, da me sin ne vrti totalno okoli prsta, vem pa, da je v nekakšni stiski, sicer se ne bi vsak dan tako obnašal. Mogoče bo jutri na sestanku v vrtcu kaj takega, kar mi lahko pomaga. Čeprav je po besedah vzgojiteljice moj otrok med najbolj mirnimi in poslušnimi v skupini - priden, da ni kaj. No, očitno si potem da duška doma.


Moj nasvet na tole je, da čimprej zažgi vse tiste bukve, ki jih maš doma, daj not tadebelo varovalko in vklopi zdrav razum ter poišči način, ki bo palil pri tvojem otroku. Če je pač to ena po riti, big deal, mu pač daš eno po riti, če je to curek vode v obraz, hladen tuš, ignor, soba, karkoli. Nikakor zaradi tega nisi slaba mama, slaba mama si, če ne poiščeš načina, kako obvladat svojega otroka in mu pustiš takšno obnašanje, predvsem pa da te mlati s pumpo. Prvo kar moraš storit je, da mu vbiješ spoštovanje do tebe, šele potem lahko gradiš naprej. Pa še en pogoj je, in sicer, da z možem nastopata složno.

Po napisanem sodeč, pač metode, ki jih izvajaš po knjigi ne palijo, bodisi zato, ker niso pisane na kožo tvojemu otroku, bodisi zato, ker jih ti ne izvajaš dosledno. Karkoli že je vzrok za takšno obnašanje, naj bo to vrtec, sestrica, karkoli ne sme bit to nikakor izgovor zanj v tvoji glavi. Takšno obnašanje je nedopustno.

< Sporočilo je popravil kalbo -- 5.10.2010 7:35:06 >

(odgovor članu biga)
Neposredna povezava do sporočila: 29
   RE: kako obvladati 3-letnika?
5.10.2010 8:41:19   
mateyka
glede na to da te ma pogruntano in ve da te lahko terorizira, ko ne moreš reagirat (hranjenje in uspavanje tamale), bi jaz malo premislila kako se da temu izognit..

(odgovor članu kalbo)
Neposredna povezava do sporočila: 30
   RE: kako obvladati 3-letnika?
5.10.2010 10:36:15   
tashan
Se popolnoma strinjam s Kalbotom. Zakaj?
Tudi jaz sem v prvi nosečnosti brala in memorirala vse dobronamerne nasvete glede vzgoje otrok. Pri prvem je funkcioniralo super, nobenih problemov. Potem pa je naš priden sinko pri 3,5 letih dobil sestrico. In se je začelo - vse enako kot si sama opisala. Bratec, čeprav smo mu še zmeraj namenjali ogromno pozornosti, je spremembe v svojem domu slabo sprejel. Doživel je neke vrste čustveno stisko, ki je ni razumel, pa tudi razložit je pri 4 letih ni znal... Njegova stiska se je izražala, podobno kot v tvojem primeru pač v negativno naravnanem vedenju: postal je pravi upornik, začel se je pogajat za vsako bedarijo, ni hotel več jesti, začel gristi nohte, vsakič, ko je šel mimo sestre jo mahnil po glavi, itd. Vzbujal je pozornost z vedenjem, za katerega je presneto dobro vedel, da ga ne odobravam. Sem bi zelo tolerantna in sem poskušala zadevo rešiti s pogovori, sina sem vključevala v opravila, se igrala skupaj z obema otrokoma i.p. Vse, da se le ne bi počutil izključenega. Pa ni bilo nič bolje, prav nasprotno, ker njegovo obnašanje ni bilo kaznovano si je privoščil zmeraj več. No, potem pa je prišel tisti dan...
Sestrici so začeli rast zobki in je večino dneva (in noči) prejokala. Sin pa tudi ni in ni hotel nehat izsiljevat, jaz pa sem bila tudi že tako slabe volje, pa neprespana in čisto na koncu z živci in iz principa nisem hotela popustit njegovi zahtevi (je hotel kozarec soka postavit na DVD-player). In sta na ves glas cmerla oba, kričala, sin je postal tako glasen, da je sestrica kar utihnila... Še tretjič sem mu v umirjenem odločnem tonu razložila zakaj ne dovolim kozarcev na tehničnih napravah in ga poslala v otroško sobo na ohlajanje. Ni nehal tulit (razen ko je od sile kašljal), tudi ni prišel iz svoje sobe, vtrajal je več kot eno uro, ko se mi je zazdelo, da se njegovo cmerjenje umirja. Ampak takoj ko sem pokukala čez prag je spet zagnal sireno do fula. Pa sem ga pustila še pol ure. Pa še zmeraj ni nehal, se mi je pa v tem času že malo zasmilil in sem jaz pristopila k njemu, ga objela in mu še enkrat razložila zakaj "ne dovolim". In spet histerija, ko sem hotela odditi me je vlekel za hlače, in potem z vso ihto tolči s pestmi po meni. No, tu mi je pa počlo! Ne vem kdaj, moja roka je kar sama poletela. Je dobil tako klofuto, da je od presenečenja v trenutku utihnil in se tudi pomiril. Meni je bilo sicer takoj žal, ampak je zaleglo. To klofuto si je tako zapomnil, da si nikoli več (tok-tok) ni drznil kaj takega ponovit. Udarila sem ga samo enkrat, nikoli prej, kasneje pa ni bilo več potrebno, ker si je to klofuto res(!!!) zapomnil.

(odgovor članu mateyka)
Neposredna povezava do sporočila: 31
   RE: kako obvladati 3-letnika?
5.10.2010 18:11:02   
Anonimen
IZVIRNO SPOROČILO: zmajaz

Sam po mojem (čisto laičnem) mnenju je tu fora v tem, da ko ti uspe doseči, da odsedi tiste 3 minute, ne da mu je fizično onemogočeno oditi, si v resnici zmagal, ker se je dejansko pokoril tvoji volji -


Ja, sem bila čisto frapirana, kako je sedela v dnevni sobi in "razmišljala" (da mi je vedeti točno kaj user posted image ) in prijateljicam odločno povedala, da je v kazni - brez kakšnega cincanja, mati popusti, lep dan spet kliče user posted image .

(odgovor članu zmajaz)
  Neposredna povezava do sporočila: 32
   RE: kako obvladati 3-letnika?
5.10.2010 18:37:36   
mamamajča
tashan, ne morem verjet- sama sem tik pred porodom in moj tri in pol letnik se obnaša natanko tako, kot si ti opisala svojega.
Noče jest, neverjetno trmari in grozno, ampak res grozno si grize nohte!
Sicer mu že zdaj posvečamo ogromno pozornosti, izjemno se mu dopade, ko lahko v zibko položi kakšno svojo igračko, zadnjič je pomagal namontirat njegov star vrtiljak, in je bil ves ponosen, da je priden velik brat, ki bo malemu posojal svoje stvari.
Se mi je pa zasmilil, ko so nam dostavili voziček in sem bla čist navdušena, moj ga je montiral, tamali se je pa čisto potiho skril na hodnik v temo in jokal.
Saj sem ga takoj opazla, pa šla, in mu pokazala, da vse ostalo je bilo pa že njegovo, da ima bratec v bistvu nov samo voziček, on je imel pa novo čisto vse. Da smo vse kupili zanj. In da sem vesela, ker mi dovoli, da pa zdaj to posodimo dojenčku.

Hočem rečt, da se otroci lahko znajdejo v tako hudi stiski, ki je sami niti ne razumejo...

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 33
   RE: kako obvladati 3-letnika?
6.10.2010 13:13:20   
tashan
Tudi naš fant je bil zelo ponosen, da bo starejši bratec. Kriza se je pa pojavila, ko so začeli prihajati obiski. Vsi so namreč prišli gledat dojenčico in ji prinesli kakšno darilce. Saj je tudi naš fant povečini dobil nekaj od vsakega, samo - dojenčica je dobila "večje" darilo. Poleg tega so se tudi vsi pogovori vrteli več ali manj okoli dojenčice. In kamorkoli smo odšli skupaj, so vsi bodisi na cesti ali v trgovini ali tudi vzgojiteljice v vrtcu, najprej pogledali v voziček ("iiiiiii - kako lepa punčka"). No, to, da ni več on sam v centru pozornosti, kot je bil navajen več kot 3 leta, je bila za našega fanta zeelllooo velika sprememba. In je pač preusmerjal pozornost odraslih nase z "bolj grdim" obnašanjem. Sem ga razumela, sva se tudi pogovarjala, ampak je bil še premajhen, da bi bil sposoben razumet svoja čustva in se ni dalo kaj dosti naredit. Mogoče bi morala poiskat strokovno pomoč, ampak je nisva.  In to nagajanje, izsiljevanje in trma se je samo stopnjevala - do tiste klofute. Potem se je pa malo umiril. Zdaj je star 7, sestrico ima "pogojno" rad (se znata kar pošteno zgrabit, ker se tamala več ne pusti in mahne nazaj), nohte je grizel do letošnjega poletja, je pa postal pripravljen na pogovore...


(odgovor članu mamamajča)
Neposredna povezava do sporočila: 34
   RE: kako obvladati 3-letnika?
6.10.2010 16:50:59   
kalbo
IZVIRNO SPOROČILO: metulj333

evo, ce bo pomagalo: http://www.ringaraja.net/forum/histericni-jok---kako-reagirati/m_5127984/tm.htm
predvsem Ginine komentarje glej.


No Gina pa itak to pove tako, da lahko človek samo bere in se uči.

(odgovor članu Brisani uporabnik)
Neposredna povezava do sporočila: 35
   RE: kako obvladati 3-letnika?
7.10.2010 7:24:22   
ThinkPink
Hej, jaz sem malo nazaj pisala o trmi svoje 3 letnice...Ne bom rekla, da nima več izpadov, ker jih valda ima. Sem pa vmes zaznala med vašimi odgovori, naj nagrajujem tisto, kar lepo naredi oz. naj jo pohvalim. In moram reči, da se je izkazalo kot zelo praktično. Npr. zadnjič jo je nekaj piknilo in je celo pot do trgovine hodila brez nekih izpadov (v smislu nesi me). Takrat ji nisem sicer nič rekla ali jo hvalila, ker bi jo s tem ravno spomnila, da obstaja opcija, da jo nosim. Ko sva prišli domov, pa sem jo pred njo ful pohvalila atiju in kasneje še babici in dedku in tako močno sem jo hvalila, kako pridno punco imamo doma, kako lepo hodi poleg mamice in ji pomaga v trgovini izbirat itd, da sem prav videla, kako ji to godi in ji "raste perje"...:) Naslenjič, ko sva šle, je kar sama rekla, da bo tudi tokrat zelo pridna in mi bo pomagala, ker je ona zelo pridna punčka. in zdaj jo za vsak pikcajzl pohvalim in objamem, kako je pridna in oh in sploh in se mi zdi, da je tudi sama sebe začela dojemati kot pridno s katero se da vse pogovoriti. Mogoče poskusiš nekaj v tem smislu?

(odgovor članu kalbo)
Neposredna povezava do sporočila: 36
Stran:   <<   < Prejšnja stran  1 [2]
Stran: <<   < Prejšnja stran  1 [2]
Pojdi na:





BLOG: Ni lepšega, kot je rojevanje novega ...
Porodne babice so velik del mojega življenja. Delala sem že z mnogimi babicami, nekaj pa jih poznam tudi na bolj osebni ...
BLOG: Pogovori z otrokom v trebuščku
V tistem trenutku sem se odločila, da sploh ni pomembno, kakšni bodo rezultati amniocenteze, jaz bom tega otroka obdržal...




Plenice.
пеперутка16

Kdaj ste otroka začeli odvajati od plenic?