Žabinčica
|
IZVIRNO SPOROČILO: Bluegirl IZVIRNO SPOROČILO: Melanie1 Če bi si zdaj konkretno hotela pričarati tiste porodne bolečine, si jih niti ne morem. Se pa spomnim, da sem si med predihavanjem najhujših popadkov rekla, da nikoli več. Zelo podobni občutki, ja! Saj v bistvu se jaz tudi pod to podpišem; bolečino tudi ne morem več podoživet, res smo tako narejene in v bistvu sem pozabila in ohranila ta lepe spomine (in če sem jo že 2x pozabila, bi jo v tretje tudi ). Ampak ko pomislim na celo proceduro pri meni...do tega mi ni ... Obakrat čisto zaprta, mat. vrat še trd, telo čisto nepripravljeno na porod,...potem pa iz nule moreš rodit... Ampak, bo že...glavno je itak, da je bilo vse ok. IZVIRNO SPOROČILO: Tara9 Jaz se poroda veselim, ampak najbrž bom med akcijo podobno kot ve rekla, da nikoli več , pustimo se presenetiti. Žabinčica nič skrbet, ampak lepo v akcijo, si že izkušena Si me dobila, ja . Pri meni pa je veliko odvisno od psihe in vem da dokler ne razčistim sama s seboj najbrž ne bo nič . IZVIRNO SPOROČILO: Melanie1 IZVIRNO SPOROČILO: Bluegirl Veš, kako je: ko si sam v tem, non-stop nekaj odštevaš (samo, da minejo prvi trije meseci, pa potem, da prilezeš do tednov, ki so že bolj "ugodni" za rojstvo, pa potem donošenost itd.; še kot mamica odštevam: da minejo krčki, da pridejo zobki itd.), potem pa se ozreš nazaj in se ti zdi, da je šlo vse blazno hitro Se ne bi mogla bolj strinjat. Se spomnim v prvo. Naša prvorojenka nam je takoj pokazala, kaj se pravi biti starš. Krčki od 12. dne dalje pa vse do dopolnjenega četrtega meseca. Najhujše dretje je bilo med deset_o zvečer in drugo uro zjutraj. Še ko so krči popustili, pa je bila tako razčuta, da velikokrat ni zaspala do jutra. Neštetokrat se je celo zgodilo, da sva šla spat skupaj z možem, ki se je medtem vrnil iz nočne. Noro res. Če pa nama je uspelo zaspati za kakšnih 15 minut, to je bil zame že pravi raj. Ko pa je končno trdno zaspala, se pa je po kakšnih treh urah zbudila. Itak lačna. Čez dan pa je bila priden dojenček. Se spomnim je imela takrat sorodnica punčko staro dve leti. Kdaj bo naša toliko stara, sem se neštetokrat vprašala. Pa so končno minili tile kruti meseci in sem tudi jaz začela na polno uživati v materinstvu. Danes je praktično odrasla ženskica. Skoraj petnajst let, vseskozi zelo priden otrok, tako doma, v šoli itak najboljša. Pri drugem je bilo vse lažje. Kako tudi ne, do petega meseca je dobesedno samo jedel in spal. V trenutkih, ko je bil buden, pa je mirno opazoval okolico okrog sebe. Se nisem pritoževala. Pod to se tudi podpišem. Meni je tudi bila cela prva nosečnost naporna in sem ves čas čakala porod. Potem pa krči, kričanje, driska, non-stop na zizi, nikamor nisva mogla it, meni se je . Sicer je ponoči spal, ampak ni čudno ker se je celi dan drl... In potem vedno čakaš da mine, da zraste, da to, da ono.... In enkrat se zaveš, da je vse zletelo in to v letih, ne v dnevih . Da si si pa mogoče vzel premalo časa, da si užival v tistem ta lepem (vsaj jaz). In potem se zavestno začneš usmerjat, da drugače stvari dojemaš... In ja, pri drugi je bilo tudi meni, kot sem že napisala, občutno lažje; super se je dojila, skoraj nič krčev, sprehodi, oboževala je spanje v vozičku in sva bile obe zelo veseli . Melanie a tvoja je potem že v SŠ ali je to še OŠ? Pri vas bo torej že počasi puberteta... No mi smo pa kar zadaj se bomo naslednje leto šele začetka šole lahko veselili .
< Sporočilo je popravil Žabinčica -- 29.10.2014 13:29:11 >
|