honey
|
Punce, pozdravljene!
Sem že "stara" uporabnica tega foruma, ampak na drugih temah. Doma imam 15-mesečnega navihanca in zdaj sva se z možem (oz. bolj jaz sem se  ) odločila, da bi imela še enega  . Tako, da sva začela ta mesec delat na  ali  .
Povem vam pa vsem tistim, ki se trudite, da nikar ne obupajte in dajte vse skupaj na stran. Govorim vam iz lastnih izkušenj, čeprav se vam bo mogoče zdelo čudno, ampak psiha dela svoje. Z možem sva se trudila več kot 6 mes, pa ni bilo nič. Bila sem na Klomifenu 2x po 3 cikluse, pa nič. Šla sem na HSG, so mi ugotovili rahlo zamašene jajčnike, po tem naj bi bilo vse O.K. Priznam, da sem samo še na to mislila, kdaj bova  , kako bova, da bo ratalo. Počutila sem se že kot kakšna krava, ki jo bojo osemenili (sory izrazu, ampak tako je). Potlej sem si pa pač nekako mal pošlihtala v glavi, nehala sem se obremenjevat z O, takrat smo že delal hišo, tako da sem imela druge skrbi in načrte za prihodnost in evo - po 1 letu matranja in študiranja, kdaj bo ratalo, je uspelo čist slučajno, ko sem najmanj pričakovala. Enostavno sem sploh pozabila, da bi mogla že zdavnaj dobit M (že 14 dni mi je zamujala, pa sploh nisem registrirala). Tako da, povem vam, ne obupajte in nehajte mislit na to, kdaj bo uspelo in iz užitka, ne pa z mislijo na to, da boste čez 14 dni videle . Jaz bom mogla tole spet mal pošlihtat v glavi, ampak pri meni je drugače jaz imam že eno doma pa se potlej s tistim mal zamotim. Drugače pa vsem želim, da bi čimprej videle ali in eno  za srečo!
|
Natisni
. 
ne prikaže. 
