Neža81
|
Pozdravljene!
Vidim, da ste spremljale mojo zgodbo, ki se je žalostno končala.
Mojih dveh sončkov ni več  . Maša 530 g je živela 10 ur, Maj 640 g pa 6 ur. Oba sta bila za 2 tedna nadpovprečno velika ( 31 in 29 cm), vendar nista bila dovolj razvita, da bi preživela. Srce se mi para, ko se jih spomnim. Punčke niti nisem vredi videla, ker so jih tak hitro peljali mimo v inkubatorju. Najbolj mi je žal, ker jih nisem mogla pobožati. Moj je lahko bil pri njima in jih božal, jaz pa sem bila takrat v porodni sobi.
Najbolj mi je bilo hudo, ko sem videla kako med mojim porodom zbira moči moj  , da se ne bi jokal,ker je skoz gledal mene, kako se mučim in kako mi je hudo. Pred porodom so mi naredili ultrazvok in oba sončka sta mahala z rokicama, kot da se poslavljata od naju. To bolečino lahko razumejo samo tiste, ki ste do doživele.
Čakava na posip pepela na polju belih vrtnic ...
Eno vprašanje za tiste, ki ste imele podoben primer in ste ponovno šle na IVF. Sicer še hitro ne bom niti pomislila na novega  , vsaj dokler se duševno in psihično ne pozdravim, zanima pa me vseeno. Kako naprej? Jaz imam še 6 zamrznjenčkov. Kdaj bi najhitreje lahko šla na IVF? Kako dolgo čakaš na zamrznjenčke? Je res, da IVF z zamrznjenčki ni tako uspešen? Vem, da se je o tem že pisalo, vendar sem v takem stanju, da se mi res ne da iskat. Za vsako informacijo bi vam bila hvaležna.
|
Natisni
žal mi je, za vse, kaj preživljata. Prišel bo čas, da vajina angela dobita tudi bratca ali sestrico. O postopkih pa nimam pojma. Sem te hotela le pozdravit.
. Kak je s postopki ne vem, ti bo katera druga povedala, ti pa želim, da ko boš pripravljena podariš svojima 
Moje sožalje!
