|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: <<   < Prejšnja stran  4 5 6 [7] 8   Naslednja stran >   >>
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   RE: Koliko nas je takih?
28.9.2006 18:20:00   
vanessa_30
malalara0026! Prejmi iskreno sožalje.Res pretresljivo kar se ti je zgodilo.Kar zmrazilo me je,mislila sem,da je splav najhujši,kar se ti lahko zgodi.Ampak vidim,da je to veliko hujše.

(odgovor članu malalara0026)
Neposredna povezava do sporočila: 151
   RE: Koliko nas je takih?
29.9.2006 10:45:45   
barbara300
Dobro jutro punce! Tudi jaz se vam moram pridružiti.Doletelo me je to ,kar je vse vas še zdaj ne morem verjeti.Lani pa sem rodila ampak je punčka pri porodu umrla.Komaj sem prišla k sebi od šoka in nisem hotela več otročička.Ampak sem se vseeno odločila zdaj pa spet to.

(odgovor članu vanessa_30)
Neposredna povezava do sporočila: 152
   RE: Koliko nas je takih?
29.9.2006 11:11:00   
malalara0026
Barbara300! Žal mi je da se ti to dogaja.Meni se je isto zgodilo,da mi je umrl otrok 24 ur po porodu.Si predstavljam,kako si se počutila ob tem.Ker sedaj vidim kako se jaz počutim.Kako si prebolela to izgubo vem,da je nikoli ne boš čisto.Jaz vse odklanjam niti nočem nikogar videt,še fanta ne.Jem komaj malo toliko ravno,da jem.

_____________________________

Malalara

(odgovor članu barbara300)
Neposredna povezava do sporočila: 153
   RE: Koliko nas je takih?
29.9.2006 11:49:39   
lana38
Mislim, da delaš veliko napako, ko nočeš videti niti fanta. Tudi njemu je hudo, samo tega morda ne zna pokazati. Mojemu user posted image  je bilo tako hudo, da sem celo jaz morala njega tolažiti zraven vsega. Zdaj najbolj potrebujeta drug drugega, da se bosta podpirala. Kar pogovorita se in povejta eden drugemu vse kar vama pride na misel. Boš videla, da bo pomagalo.
LP

_____________________________

lana38

(odgovor članu malalara0026)
Neposredna povezava do sporočila: 154
   RE: Koliko nas je takih?
29.9.2006 12:20:48   
vanessa_30
Tudi jaz mislim,da delaš veliko napako z tem,ko odklanjaš fanta.Sedaj morata stati drug drugemu ob strani pa dosti se pogovarjajta.Lara boš videla,da ti bo lažje.Ne zapiraj se vase,ker bo še hujše kot pa je.Pa z nečim se poskusi zamotiti,da ne boš samo o tem premišljevala.Vem,da te izkušnje ne boš nikoli pozabila,kajti prvi otrok vedno prinese veselje v družino.Kljub vsemu se potrudi iti naprej.Zavedaj se,da te fant tudi potrebuje tudi njemu je hudo.

(odgovor članu lana38)
Neposredna povezava do sporočila: 155
   RE: Koliko nas je takih?
29.9.2006 13:05:03   
Anonimen
Ne delaj te napake! Vključi ga v čas žalovanja. Sicer nisem doživljala tega, kar doživljaš ti, ampak ti moram povedati, da je mojega moža blazno prizadelo, ko so ugotovili, da najini pikici več ne utripa srček, celo tako zelo, da je on potreboval več tolažbe kot jaz. Mu je pri g., kjer sem bila na pregledu (drugo mnenje) kar sapo vzelo, ko je g. rekel, da bi mi rad povedal kaj lepšega. Sama sem se na to sicer cel teden pripravljala, zelo so mi pomagale tudi punce na RR, brez njih bi mi bilo definitivno težje, ampak sem nekako - rečimo temu, če lahko - sprejela dejstvo, da so novice lahko zelo slabe, on pa je do konca upal...

Me pa zdaj prizadanejo izjave prijateljev, ki so vedeli, da sem noseča v stilu - češ, saj si malda... To se lahko zgodi vsakemu... Bodi srečna, da je bilo še tako zgodaj... Zame je to bil najin otrok in človeško bitje, za druge stvar, ki jo je najboljše pozabiti. In tebi bo pri tem še huje... Zato ti toplo svetujem, da pustiš tiste, ki jih res imaš rada blizu, saj so oni edini, ki te bodo (razen nas, ki si delimo takšne in drugačne usode) razumeli.

za čudo pa me razumejo v službi. Ena od sodelavk je noseča, a je bila na bolniškem. Ko je moja tajnica izvedela, kaj je z mano, je prosila njenega g., naj jo pusti še dva tedna na bolniškem, da si jaz psihično opomorem ind a ne bom takoj v družbi vesele nosečnice. Moram priznati, da me je pa to zelo presenetilo.

(odgovor članu vanessa_30)
  Neposredna povezava do sporočila: 156
   RE: Koliko nas je takih?
3.10.2006 7:32:42   
petra*
Malalara in vse mamice, v srcu čutim z vami tudi jaz.Tudi naša deklica je živela z nami 6 dni. Tako so nam ostali prekrasni spomnini na tiste mavrične dni. Dneve, ko sem jo dojila, dneve cartanja, spoznavanja itd. Malalara, tebi pa bi položila samo nekaj na tvoj žalostni srček. Upaj si odpreti srce, ozri se vase in prisluhni sebi. Nisi sama in ne edina s svojo žalostno zgodbo res pa je samo od tebe odvisno kaj boš s to bolečino naredila. Na žalost se je ne da razdeliti. Ne vem koliko časa je od tvoje izgube. Želim ti, da kmalu pokukaš izza "hriba" in dovoliš, da ti partner pomaga na poti žalosti. Veš, ne more razumeti in ne ve kako ti je pri srcu. Ne čuti enako kot ti - in to sploh ni pomembno. Pomembno je, da poskusita spregovoriti o vajini deklici. Poskusi mu dovoliti v tvoj svet. Včasih je tudi jokati sam, težko. Vsem želim veliko moči, poguma in toplih jesenskih sapic prav do srca.

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 157
   RE: Koliko nas je takih?
3.10.2006 16:47:09   
malalara0026
Raho in Petra! Hvala sem že spremenila mnenje,ker sem sama videla,da tako več negre.In da bom izgubila kar imam na celem svetu rada.Se že malo boljše počutim po tem,ko sem fantu pustila bližje k sebi.

_____________________________

Malalara

(odgovor članu petra*)
Neposredna povezava do sporočila: 158
   RE: Koliko nas je takih?
3.10.2006 16:55:20   
barbara300
Malalara vidiš,da gre.Čeprav je hudo ampak mislim,da bi se že lahko počasi pobirala.Kajti tvoja hčerkica bo vedno z tabo v srcu in mislih.

_____________________________

Barby

(odgovor članu malalara0026)
Neposredna povezava do sporočila: 159
   RE: Koliko nas je takih?
3.10.2006 18:12:31   
polonca_28
Pozdravljene punce! Vidim,da vas je kar veliko tu gor. Žal mi je da se vam to dogaja.Tudi jaz se vam pridružujem z ranjenim srcem.Želim povedati,da me boli kajti prejšnji teden sem zgubila dva svoja sončka.Stara sta bila dva meseca.Z fantom sva ju bila zelo vesela ,kajti prinesla sta dosti veselja v družino.Bila sta pripeljana v bolnišnico zdravnik je rekel,da bodo pomagali po svojih najboljših močeh.Po treh dneh po sprejemu v bolnišnico sta umrla.Nikoli si nisem prestavljala kako je če izgubiš otroka.Sedaj pa sem to doživela sama bolečina je tako močna,da me kar boli pri srcu.Najbolj pa me boli,da so mi nekatere sodelavke in prijateljice obrnile hrbet.Kot,da sem jaz kriva,da sta malčka umrla.Toliko so nesramne,da se zraven mene hvalijo z svojimi otroki.Nisem ljubosumna ampak mislim,da se tega vseeno ne dela.Ker me še bolj boli,ko jih gledam,kako so srečne z svojimi malčki.

_____________________________

polona

(odgovor članu barbara300)
Neposredna povezava do sporočila: 160
   RE: Koliko nas je takih?
3.10.2006 18:19:48   
barbara300
Polonca_28  sprejmi moje iskreno sožalje res žalostnouser posted image user posted image user posted image  kar prebledela sem sedaj,ko sem brala. To pa je hudo,ko izgubiš dva otroka naenkrat.Res mi je žal,da te je doletelo to.To od tvojih sodelavk in prijateljic pa res ni lepo.Sedaj,ko najbolj potrebuješ pomoč in oporo so ti obrnile hrbet.Veš to res niso prave prijateljice.

_____________________________

Barby

(odgovor članu polonca_28)
Neposredna povezava do sporočila: 161
   RE: Koliko nas je takih?
3.10.2006 18:39:54   
Solzice
Draga Polona,v srcu čutim s tabo. Žal mi je, da si tudi ti morala okusiti tudi to plat materinstva oz. starševstva.Pred vama je pot žalovanja, pot spoznanj..In prva spoznanja so že tu : veš, Polona kar se tiče okolice : prijateljev, sodelavcev ... boš presenečena. Sedaj, ko bolečina postaja močna, ko boš - bosta sprejemala dejstvo, da sončkov ni več bosta tudi občutljiva na reakcije najbližnjih. In na žalost se tako rado zgodi, da ravno od ljudi, ki misliš, da lahko pričakuješ pozornost je ne dobiš. In si razočarana. Ampak veš, ne bo te vedno tako prizadelo. Res je, ljudje smo si različni - in raje bežimo od žalostnih situacij. Veš, nekatere je verjetno strah tvoje reakcije, spet druge razmišljajo, da je bolje, da se ne pogovarjajo in te ne sprašujejo o otrocih. In ravno to je narobe. In kako pogosto so takšne reakcije ljudi okoli nas. Ne vejo, ne znajo. Le redki pa prisluhnejo svojemu srcu in ostanejo z nami. Da pa sedaj res ni primeren čas, da bi poslušala hvalnice - to bi pa skoraj lahko vedele. Veš, v takšni stiski ostanejo res dobri prijatelji, ostali gredo. In pridejo drugi, prav posebni prijatelji in kako nam polepšajo življenje tudi v tistih trenutkih, ko se nam zdi, da je brez smiselno se truditi ... Polona, želim vama veliko moči in pogumno pot žalovanja,objempetra*

_____________________________

Čas je dober do nas.
Vedno nam vrne to, kar smo izgubili - preko modrosti in spominov.
( D.Steel )

(odgovor članu barbara300)
Neposredna povezava do sporočila: 162
   RE: Koliko nas je takih?
3.10.2006 18:45:10   
patricija_24
Hoj punce tudi jaz se vam pridružujem.Jaz pa sem pred štirinajstimi dnevi rodila trojčke tri punčke.Ker pa je bil porod težak so bili zapleti ampak je zdravnik rekel,da ni nič nevarnega.Kljub težkemu porodu sem bila vesela in presenečena saj se nisem videla z tremi otroki,kar naenkrat. Zaradi stisnjenih možganov,ki so jih punce dobile ob porodu so po 48 teh urah umrle vse tri.Zjutraj že za dobro jutro sem dobila slabo novico,da so moje sončice pred nekaj minutami umrle.V tistem šoku sem kar za nekaj časa izgubila zavest.Ko sem se zbudila sem se komaj zavedala kaj se dogaja.Še sedaj sem v šoku.Polonca_28 žal mi je,da si tudi ti morala to doživeti.Vem kako se počutiš,ker se jaz enako.Kar pa se sodelavk in kolegic tiče pa niso prave prijateljice.Sprejmi tiste,ki te podpirajo in ti stojijo ob strani ob tej izgubi in bolečini,ki je nemogoča.user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image

(odgovor članu barbara300)
Neposredna povezava do sporočila: 163
   RE: Koliko nas je takih?
3.10.2006 19:30:26   
lana38
user posted image

_____________________________

lana38

(odgovor članu patricija_24)
Neposredna povezava do sporočila: 164
   RE: Koliko nas je takih?
4.10.2006 9:38:11   
smotka lonib
Patricija-24 in Polonca-28!
user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image Moje sožalje. Upam, da imata ob sebi svoje najbližje, ki vaju imajo radi in vaju tolažijo. Nobeni ženski na svetu ne bi privoščila kaj takega, tudi najhujšemu sovražniku ne. 
Polonca-28, kaj je bil vzrok da sta oba otroka umrla?
Želim vama , da čimprej postaneta user posted image .

(odgovor članu lana38)
Neposredna povezava do sporočila: 165
   RE: Koliko nas je takih?
4.10.2006 10:56:23   
sonchek
user posted image user posted image user posted image user posted image
...punce žal mi je da se to dogaja....in vedno bolj se sprašujem zakaj zakaj...?????
Vem da ni odgovora na to vprašanje in vsakič ko pomislim da bi moj bambini moral biti star že dobre tri mesece me stisne v srcu....jaz ga tudi videla nisem...in morem rečt, da si sploh ne predstavljam kako hudo mora biti, ko je enkrat ob tebi....ko že misliš, da je vse uredu, potem pa ga izgubiš....
Žal mi je...resnično mi je žal in čustvujem z vami....

...pa saj nimam besed....pa saj ne vem, ai bi se jezila na ta svet, ali bi ga pomilovala....kaj naj rečem...SREČNO vsem skupaj, tudi meni...in da čim prej ugledamo živo in zdravo user posted image ...ki jim bomo posvečali vso ljubezen, še za tiste bambinije, katerim ni bilo usojeno živeti z nami...

...jaz se tolažim s tem, da jim je tam gori lepo in da vem, da so slabo volje, ko so tudi njihove mamice slabe volje...

Držite se punce....in govorite...pogovarjajte se...povejte vse kar čutite..pa če zaenkrat ne morete s partnerji, dajte najprej tukaj z nami....potem bo lažje....in verjemite, da bo še za vse nas enkrat posijal sonček....

user posted image user posted image user posted image

_____________________________

Kaj ti pove moj topli objem,
ko k sebi te privijem:
ljubo moje detece,
zate le živim in bijem...(26.11.2007 in 27.09.2009)
--------------------------------
str. U-84

(odgovor članu smotka lonib)
Neposredna povezava do sporočila: 166
   RE: Koliko nas je takih?
4.10.2006 14:03:21   
teri
Polonca-28 in Patricija-24:Nimam besed.user posted image Prejmita moje sožalje.Ne vem zakaj nas življenje da na tako preizkušnjo.Pravijo,da vse se zgodi z razlogom-v takih primerih ne verjamem v to!user posted image user posted image user posted image

(odgovor članu sonchek)
Neposredna povezava do sporočila: 167
   RE: Koliko nas je takih?
4.10.2006 16:51:10   
polonca_28
teri,sonchek,lonib in lana38 hvala za sožalje.Moja dva otroka sta umrla eden zaradi pomanjkanja kisika v možganih,drugi pa je ob porodu dobil močen stisk ampak je zdravnik rekel,da bo vse vredu.še sedaj ne morem verjeti in mi ni nič jasno.Ja jaz imam podporo fanta in svojih domačih.Še enkrat hvala.

_____________________________

polona

(odgovor članu teri)
Neposredna povezava do sporočila: 168
   RE: Koliko nas je takih?
4.10.2006 18:36:05   
vanja_30
Pozdravljene punce!Že nekaj krat sem bila natem  forumu.Zbirala sem pogum in besede s katerimi bi lahko izrazila in delila mojo bolečino z vami.Pa nekako ne najdem pravih besed.Nevem sploh kje naj začnem. Vse skupaj se je začelo,avgusta 2005 sem zanosila.Seveda veselja ni manjkalo.Cela nosečnost je potekala brez problemov,moji punčki  pa  sta razigrano brsali vsak dan.Prišel je mesec maj 2006(zadnji mesec pred rojstvom najinih hčerk).Počutila sem se še vedno odlično.14 dni pred njunim rojstvom sem začela opažati,da sta se začele malo umirjati,nista več tako aktivno brcali kot prej.Spraševala sem tiste,ki so že bile mamice,klicala sem v ginekološko ambulanto v kateri sem bila nekaj dni pred tem in je bilo še vse vredu.Povedali so mi,da sta se moji punčki začele pripravljati na porod.15.5.zjutraj pa mi je odtekla voda,ki je bila rjavo-rdeče barve.Moja ginekologinja ni delala zato sem poklicala v porodnišnico Maribor,kje so me že čez pol ure sprejelime priklopili na CTG in predno so mi povedali,da njuni utrip zelo počasen se je okrog mene vrtelo kar nekaj babic in 4 zdravniki.Ker pač nisem vedela,kako to v porodnišnici sploh poteka se mi to ni zdelo nič čudnega.Utrip punčk se je začel vedno bolj izgubljati in na koncu je izginil.Ko ga niso več našli in vse preiskave z ultrazvokom sem spremljala bolj v megli.Na koncu se spomnim samo zdravnikovih besed:Zelo mi je žal,ampak vaši punčki sta že nekaj dni mrtvi,tisto,za kar smo mislili,da je utrip  vaših punčk je bil v bistvu vaš utrip.Razložil mi je tudi,da te gibe ki sem jih jaz čutila so bili že krčenje maternice.Nisem še čisto dojemala kaj se je zgodilo,ko pa sem poklicala fanta,da naj pride k meni,mu nisem mogla povedati kaj se je zgodilo,samo jokala sem še.V porodnišnici so bili vsi zelo prijazni vsi so se trudili,da bi mi vsaj malo pomagali prebroditi to izgubo in me čim bolj pripraviti na porod.Najhuje pri vsem tem je bilo dejstvo,da bom rodila normalno.Prav tako me je šokiralo,da se morava odločiti za pokop najinih deklic,za obdukcijo.Vem,da to morajo vedeti,vendar vse skupaj res preveč boli posebej pa takrat.Porod se je začel nekaj ur po tem in je potekal brez težav in s pomočjo odlične ekipe.Samo zaključek je bil tih,nem,nobenega joka,samo solze žalosti in zelo velike izgube,izgube najinih deklic.Po porodu so naju vprašali,če bi ju rada videla,vendar sva odklonila,ker bi si ju radiva vedno spominjala takivi kot sta bili,vedno razigrani,videla sem ju samo toliko,da vem,da sta imeli veliko laskov,rjavih.Povedali so nama tudi,da je bil skoraj verjetni vzrok smrti popkovnica,ki je bila 4 x zelo močno ovita okoli njunega vratka.(naj bi se njima poznale zelo močne zadrgnine) kaj več pa mi bodo povedali po obdukciji.Po tem so se začeli,dnevi praznine,samote,solz,vprašanj kaj sem naredila narobe,zakaj se to dogaja otročkom,ki še zaživeli niso.

_____________________________

Vany

(odgovor članu polonca_28)
Neposredna povezava do sporočila: 169
   RE: Koliko nas je takih?
4.10.2006 18:57:45   
nina_25
Polonca_28,Patricija_24 in Vanja_30 sprejmite iskreno sožalje.Vanja jočem zraven tega kar sem prebrala.Si lahko mislim kako je tebi in tvojemu fantu.Vse me mrazi od tega kar si napisala nihče ne ve zakaj se to dogaja.user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image  Upam samo,da imate podporo svojih fantov in najbližnjih,ki vam stojijo ob strani.

(odgovor članu vanja_30)
Neposredna povezava do sporočila: 170
   RE: Koliko nas je takih?
4.10.2006 20:21:15   
tinaaja
Nimam besed, samo nemo prebiram te krute usode user posted image user posted image
Ni jih besed, ki bi lahko olajsale bolecino.

Zal mi je za vse vas, ki ste zgubile svoje otrocke tik pred ali po rojstvu... Nepredstavljiva bolecina...

(odgovor članu nina_25)
Neposredna povezava do sporočila: 171
   RE: Koliko nas je takih?
4.10.2006 20:32:45   
lana38
vanja_30!user posted image user posted image user posted image
Ni besed, ki bi lahko izrazile, kako je to hudo.
LP

_____________________________

lana38

(odgovor članu tinaaja)
Neposredna povezava do sporočila: 172
   RE: Koliko nas je takih?
4.10.2006 21:06:09   
Jančika_
Vsem, ki ste izgubile otroke, iskreno sožalje. Na Ringaraji imamo tudi forum, ki je namenjen prav vam - V objemu žalosti. http://www.ringaraja.net/forum/tt.asp?forumid=164

(odgovor članu lana38)
Neposredna povezava do sporočila: 173
   RE: Koliko nas je takih?
5.10.2006 10:04:23   
teri
Vanja30:Ko sem prebrala to kar si napisala,so mi šle solze na oči in dobila sem kurjo polt!Ne morem si predstavljat te bolečine in upam da se ti to ne bo več zgodilo.
Punce edino kar vam lahko rečem, poleg sožalja je ,da pustite ljudem, ki vam želijo pomagat blizu.Ne se zapirat vase!
user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image

(odgovor članu vanessa_30)
Neposredna povezava do sporočila: 174
   RE: Koliko nas je takih?
5.10.2006 10:29:21   
Anonimen
Drage Polonca_28, Patricija_24 in Vanja30!
Bolečine in žalosti, ki vas je doletela, vam na žalost ne more vzeti nihče na tem svetu, čerav bi vam marsikatera izmed nas, ki bere vaše poste želela odvzeti vsaj kanček bolečine in vsaj kanček žalosti, ki vsa obdaja. Vsakič, ko berem zgodbe podobne vašim, sploh ne najdem besed, s katerimi bi izrazila tisto, kar ob tem čutim sama, a žal bi tudi to bile samo besede. Vem, da vam je hudo, saj ste doživele tisto, kar je lahko podobno le najhujši nočni mori in ob vaši nesreči je vse, kar doživljamo tiste, ki smo izgubile naše pikice, ko so bile še majhne, le kaplja v morje.
Bodite močne, bodite pogumne, bolečina bo z leti manjša, spomin bo ostal. Vaši angelčki bodo ostali v vaših mislih z vami za vedno. Odgovorov na vprašanja zakaj jaz, zakaj moj otrok, žal ne boste našle nikoli...
Želim vam spokojne dneve.


(odgovor članu teri)
  Neposredna povezava do sporočila: 175
Stran:   <<   < Prejšnja stran  4 5 6 [7] 8   Naslednja stran >   >>
Stran: <<   < Prejšnja stran  4 5 6 [7] 8   Naslednja stran >   >>
Pojdi na:





10 najpogostejših prvih znakov nosečnosti
Vsaka ženska drugače občuti prve znake nosečnosti, mi vam predstavljamo najpogostejše.
Koliko se lahko zredim med nosečnostjo?
Telesna teža med nosečnostjo ne narašča enkomerno. Koliko kilogramov je ravno prav, koliko preveč in koliko premalo?




Nos.
пеперутка16

Kako majhnim otrokom čistite nos?