IZVIRNO SPOROČILO: kalbo

Zase vem, da nebi šel, pa tud ženo bi le s težkim srcem pustil. Sicer pa vem da ona niti slučajno nebi šla. Pač sva se dva takšna skupaj našla.
Anonimna se pa zaveda, da mu tega ne more preprečit, sam skakat do stropa od veselja pa tudi ne more, vsaj zase vem, da nebi.

Zahi, verjemi, da se ti bo življenje, občutki, razmišljanja, prioritete, skrbi...skratka vse postavilo na glavo v trenutku, ko boš dobil v naročje majceno bitje, tvojega otroka.

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

Vsi smo zdravi in vse je super,saj ravno zato ne razumem te želje

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

Midva sva se že pogovorila ,to sploh ni problem . Mene so zanimala vaša mnenja .

IZVIRNO SPOROČILO: Naja31

Kalbo, ti tako razmišljaš, ampak kdo drugi pa ne.
Jaz bi mojega, če bi imel tako željo, vsekakor spodbujala, za dalj časa bi šla tudi z njim. Od njega ravno tako pričakujem isto. S to razliko, da če grem jaz kam, potem gre z mano tudi moj otrok.

S to razliko, da če grem jaz kam, potem gre z mano tudi moj otrok.

IZVIRNO SPOROČILO: nivess

Zahi ne boš verjal (jaz tudi ne ) da se s tabo tokrat strinjam. Kalbo res je, da je 4 mesece dosti časa otrokovega življenja ampak zame je tudi 1 dan otrokovega življenja dosti in "čas" otrokovega življenja se ne da merit. Tukaj se gre za nekaj čisto drugega. Ena je napisala da ne more brez svojega moža, ok. Kaj pa če jo kdaj zapusti in ostane sama celo življenje? Kaj potem ne bo znala živet?   Anonimna bodi srečna, da imaš tako ambicioznega in očitno inteligentnega moškega, zato ga podpiraj. Seveda  samo v primeru, če je nasploh vse ok med vama in ni drugega razloga za odhod v tujino kot pa to, da gre za vaše boljše življenje. Namesto da jamraš, raje izkoristi ta oba ta čas oz. te 4 mesece v vajino dobro, glej na vse skupaj pozitivno. V tem času, bosta se še samo bolj pogrešala in še bolj spoznala kako je čas dragocen.

IZVIRNO SPOROČILO: Gina

Uf, jaz pa nikoli ne bi odpustila možu, če bi šel v tujino za 4 mesece. Z gotovostjo lahko to trdim, ker je moj bivši to naredil in mu nikoli nisem odpustila. Še danes ne razumem, kako je lahko trdil, da kaj so pa ti meseci, v primerjavi z življenjem. Jaz sem trpela ko žival in na koncu sem po petih mesecih rekla, da ne morem več in da ga zapuščam. Moje zaupanje vanj je šlo rakom žvižgat. Seveda me je prepričal, da sva ostala skupaj, imela otroke, ampak....bolje bi bilo, da bi šla že takrat narazen...zaradi različnih vrednot. Meni nikoli ni materialna varnost toliko pomenila kot njemu, pa vedno mi je fizična bližina pomenila ogrooomno, njemu pa skoraj nič. Torej gre tu za vrednote. Ne za to, da bi bilo nekaj prav ali narobe, ampak gre za potrebe, ki jih nekdo ima. Meni je vseeno, če bi on cel dan delal (v Slo ali kjerkoli, kjer lahko zvečer pride do doma), glavno da se ponoči celo noč tišči k meni. Mi je vseeno, če delam kot pri norcih, glavno da je tam, da ga lahko objamem, ko mi to paše. Meni je vseeno, če imamo malo manj denarja, glavno da mu stisnem dlan ali dam poljub ko to rabim.... In seveda je bilo z mojim bivšim točno obratno. Bilo mu je vseeno, če me kako noč ne stisne k sebi - glavno da bomo imeli lepo novo opremo v stanovanju, bilo mu je vseeno, če me ne more objeti tisti hip, glavno da bo čim prej odplačano stanovanje.....

Saj pravim, ne gre za to, da ima nekdo prav, drugi pa ne...gre izključno za to, kaj kdo rabi. Če dva tako zelo različno razmišljata in čutita in različne reči rabita, imata problem. Kako ga rešit? Nimam pojma. Jaz sem ga rešila tako, da se ne zaljubljam več v ljudi z zelo drugačnimi potrebami, kot so moje. Moj bivši je dobil točno tako žensko, ki to 100% razume. NJene vrednote so drugačne od mojih. Nimata problemov s tem. A ni fajn!

IZVIRNO SPOROČILO: Gina

Uf, jaz pa nikoli ne bi odpustila možu, če bi šel v tujino za 4 mesece. Z gotovostjo lahko to trdim, ker je moj bivši to naredil in mu nikoli nisem odpustila. Še danes ne razumem, kako je lahko trdil, da kaj so pa ti meseci, v primerjavi z življenjem. Jaz sem trpela ko žival in na koncu sem po petih mesecih rekla, da ne morem več in da ga zapuščam. Moje zaupanje vanj je šlo rakom žvižgat. Seveda me je prepričal, da sva ostala skupaj, imela otroke, ampak....bolje bi bilo, da bi šla že takrat narazen...zaradi različnih vrednot. Meni nikoli ni materialna varnost toliko pomenila kot njemu, pa vedno mi je fizična bližina pomenila ogrooomno, njemu pa skoraj nič. Torej gre tu za vrednote. Ne za to, da bi bilo nekaj prav ali narobe, ampak gre za potrebe, ki jih nekdo ima. Meni je vseeno, če bi on cel dan delal (v Slo ali kjerkoli, kjer lahko zvečer pride do doma), glavno da se ponoči celo noč tišči k meni. Mi je vseeno, če delam kot pri norcih, glavno da je tam, da ga lahko objamem, ko mi to paše. Meni je vseeno, če imamo malo manj denarja, glavno da mu stisnem dlan ali dam poljub ko to rabim.... In seveda je bilo z mojim bivšim točno obratno. Bilo mu je vseeno, če me kako noč ne stisne k sebi - glavno da bomo imeli lepo novo opremo v stanovanju, bilo mu je vseeno, če me ne more objeti tisti hip, glavno da bo čim prej odplačano stanovanje.....

Saj pravim, ne gre za to, da ima nekdo prav, drugi pa ne...gre izključno za to, kaj kdo rabi. Če dva tako zelo različno razmišljata in čutita in različne reči rabita, imata problem. Kako ga rešit? Nimam pojma. Jaz sem ga rešila tako, da se ne zaljubljam več v ljudi z zelo drugačnimi potrebami, kot so moje. Moj bivši je dobil točno tako žensko, ki to 100% razume. NJene vrednote so drugačne od mojih. Nimata problemov s tem. A ni fajn!

IZVIRNO SPOROČILO: Zahi

IZVIRNO SPOROČILO: Gina

Uf, jaz pa nikoli ne bi odpustila možu, če bi šel v tujino za 4 mesece. Z gotovostjo lahko to trdim, ker je moj bivši to naredil in mu nikoli nisem odpustila. Še danes ne razumem, kako je lahko trdil, da kaj so pa ti meseci, v primerjavi z življenjem. Jaz sem trpela ko žival in na koncu sem po petih mesecih rekla, da ne morem več in da ga zapuščam. Moje zaupanje vanj je šlo rakom žvižgat. Seveda me je prepričal, da sva ostala skupaj, imela otroke, ampak....bolje bi bilo, da bi šla že takrat narazen...zaradi različnih vrednot. Meni nikoli ni materialna varnost toliko pomenila kot njemu, pa vedno mi je fizična bližina pomenila ogrooomno, njemu pa skoraj nič. Torej gre tu za vrednote. Ne za to, da bi bilo nekaj prav ali narobe, ampak gre za potrebe, ki jih nekdo ima. Meni je vseeno, če bi on cel dan delal (v Slo ali kjerkoli, kjer lahko zvečer pride do doma), glavno da se ponoči celo noč tišči k meni. Mi je vseeno, če delam kot pri norcih, glavno da je tam, da ga lahko objamem, ko mi to paše. Meni je vseeno, če imamo malo manj denarja, glavno da mu stisnem dlan ali dam poljub ko to rabim.... In seveda je bilo z mojim bivšim točno obratno. Bilo mu je vseeno, če me kako noč ne stisne k sebi - glavno da bomo imeli lepo novo opremo v stanovanju, bilo mu je vseeno, če me ne more objeti tisti hip, glavno da bo čim prej odplačano stanovanje.....

Saj pravim, ne gre za to, da ima nekdo prav, drugi pa ne...gre izključno za to, kaj kdo rabi. Če dva tako zelo različno razmišljata in čutita in različne reči rabita, imata problem. Kako ga rešit? Nimam pojma. Jaz sem ga rešila tako, da se ne zaljubljam več v ljudi z zelo drugačnimi potrebami, kot so moje. Moj bivši je dobil točno tako žensko, ki to 100% razume. NJene vrednote so drugačne od mojih. Nimata problemov s tem. A ni fajn!

moje mišljenje.. zelo egoistično gledaš..

povsod se opaža samo tvoja potreba.. (me objet.. se stistnit k meni..)

lej.. potrebe posameznikov so različne..

če pa ženske ne zmorete 4 mesece brez svojega moškega.. pol pa to ne razumem.. saj ne gre na Mars za 28 let..