Anonimen
|
Tkole, Tjaška je ravno zaspančkala in sem si vzela trenutek, se komaj odtrgala od nje, ker bi jo gledala vsako sekundo, da vam opišem mojo porodno zgodbo:
Veste, da sem imela tisti petek ( 27.7) ginekologa, ki mi je povedal, da sem 3 cm odprta in da bom 100% rodila že ta vikend in res se je začelo.
Do 17h se ni kaj posebnega dogajalo potem pa kar naenkrat spet popadki, ki so bili precej močnejši od tistih ponoči, vendar še vseeno precej časovno narazen tako, da sem si rekla, da bom počakala, ker si res nisem želela prehitro v porodnišnico.
In potem se ni in ni nehalo, pa je bila ura 19h, 21h, 23h, popadki pa močni vendar še zmeraj samo na 20, 25 pa spet 10 min.
Celo noč sem se zbujala, predihavala, spet zaspala in tako naprej. Zjutraj sva se z mojim odločila, da se odpeljeva v Postojno čim prej. Pa se je seveda zavleklo in tako sva se peljala v P okoli 12 ure. Popadki so si sledili na 10 min., proti koncu vožnje pa kar naenkrat na 5 min in takrat sem pa že malo zapaničarila.
No prideva v porodnišnico, zvijalo me je kot hudič, popadki so bili že na 3 min. jst pa sem čakala na CTG...groza v čakalnici sem predihavala kolikor sem lahko in čakala kdaj bom na vrsti za CTG. Končno okoli 13h pridem na vrsto. Vsa vesela, da se začenja potem pa šok, ko mi babica reče, da so popadki blagi...ne me hecat, kako blagi, če sem pa mislila, da najmanj že rojevam . Priklopljena sem bila skoraj uro in pol, potem vstopi v sobo zdravnik...Kakšno naključje, da je bil to Dr. Reš, pri njemu sva bila z dragim na IVF-ju...on je tisti, ki nama je vse skupaj omogočil in zaćel in on je tudi končal. Zelo sem ga bila vesela....Pregledal me je in rekel, da se odprta 6cm , hitro klistir in takoj v porodno, je rekel.
Kolikor sem bila vesela toliko me je bilo strah..do konca. Začelo se je...kakšni občutki...veselje, strah, razburjenje, radovednost...
Po klistirju, ki ni sploh bav bav, meni ga je babica tako lepo "namontirala", sem bila že v porodni in to je bilo ob 16h. Sem prov na uro pogledala .
Potem pa sem čakala na EA...bio je čisto neboleče, sploh ne čutiš vboda ali pa bolečini samo top občutek pa še to samo za sekundo in potem takšno olajšanje. Ea sem dobila ob 16:45. Nič več bolečin...potem so mi dali še umetne popadke, da je porod pospešilo. Do 18h sem bila povsem brez bolečin, z mojim sva se hecala, hecala sem se z babco in anestezistko, v glavnem kot, da sploh nebi bila v porodni ampak nekje na kavici .
No, počasi pa sem začela čutiti pritisk, kot, da bi mogla kakat...Vsakič močneje in močneje. Moja Tjaška se je začela močno spuščati in babica mi je rekla, da je se začenja.
Eno uro sem čutila močno pritiskanje in parkrat vmes sem težko predihavala,ker nisem mogla zdržati. Sem rekla babici, da jst bi kr rodila, da ne morem več ampak še ni bil čas in morala sem dihati.
Cca. pol urce sva z dragim predihvala, ko je prišel Dr. Reš in rekel, da bo treba roditi. Nekajkrat sem morala poskusiti , da sem lahko zagrabila sapo in poskušala potisniti...malo sem se namtrala in težko sem že predihavala, ko je kar naenkrat babica rekla, da je glavica že zunaj in naj samo še 1x močno pritisnem in takrat sem zbrala vse kar sem še imela in 28.7.07 ob 19.03 se je rodila moja punčka, moj zakladek, moj sonček, moja ljubezen, moja vse.
Od tistega trenutka se ne spomnim prov veliko, vem, da sem jokala kot dež. Dobila sem 3 notranja šiva in to je bilo to.
Ko sem jodobila na roke nisem mogla verjeti..malo več kot leto dni nazaj so mi znova potrdili, da nikoli ne bom mogla imeti otrok sedaj pa sem v rokah držala tisto kar sem si najbolj želela in za kar bi lahko bila prikrajšana, če nebi bilo Dr. Reša.
Najlepša hvala babici Katji, ki je res balzam za dušo...porod je že tako naporna izkušnja in da so ob tebi še naporni ljudje je res težko. Ona pa je pravi biser in nikoli je ne bom pozabila in hvala Dr. Rešu, ki je extra poskrbel zame in pomagal pri mojem porodu!!!
In hvala najini Tjaški, ki naju je izbrala...Ljubim jo bolj kot življenje samo in nikoli nisem vedela kako močna je ljubezen do otrok, sedaj vem...neskončna, neprecenljiva, neminljiva, iskrena, čista, potrpežljiva in edinstvena.
< Sporočilo je popravil poopsie -- 3.8.2007 18:27:42 >
|
Natisni
Naš Lovro pa je danes resnično miren. Ma ne vem, če sem naštela tri premike, drugače pa je trebuh skoraj skoz trd, tako da ga tudi ne morem veliko čutiti. A mislite, da je kaj narobe, samo boli me pa nič, samo trebuh je trd. 
prišli domov....
. Mogoče grem v pondelk. Sej zob me več ne boli, ampak vem da bi mogla vseen it. Sm zjutraj dobila msg od Pajaca - hehe sm se nasmejala. Drugač se pa javlam šele zdej zato ker je biu moj dragi do prejle doma in me ni pustu na računalnik. Sm zjutri skliznla vseen mal prebrat gor (tko da Tonja, prou si mela si me vidla gor), sam me je takoj dol napodiu. Zato k jst mu tut skos težim k je on na računalniku
. 
. A se me izogibate a ne??
, a ima še katera občasne težave s hemoroidi ali sem samo jaz take sreče? Boli ko hudič in bog ne daj, da bi morala iti rodit, ker tut slučajno ne bi mogla nič pritiskati, ker že samo sedenje boliiii
