womanpolice
|
Pikovit... ja, doma doma... mal se še hecam s tole diplomsko.. jutr jo pa nesem na faks.... končno...
PUNCE... kot sem obljubila.. MOJA NAJLJUBŠA PESMICA OD VSEH, KI SEM JIH NAPISALA... Govori pa o tem kako težko je očistiti umazano ime.... Takole gre:
IME
Naj ljudje govorijo kar hočejo,
ampak besede bolijo, da je kar hudo.
Ne vedo, da ubijajo dušo in telo,
človeku življenje zapletajo.
Le ena beseda potrebna je, da uniči ti ime,
le eno čustvo lahko se ti odpre.
To je čustvo bolečine, ki preganja te.
Kako hudo je, če krvavi ranjeno srce.
Ime, to je vse, kar nikdar ne zapusti te.
Vprašanje je, kakšno le-to je.
Je to dobro? Živeti še mi je.
Je to slabo? O, Bog, pomagaj mi oprati se.
Kako? se vprašam, naj očistim se,
če pa vsi pogledi obsojajo me le.
Vedno znova mažejo moje ime.
Kaj storiti moram, da to konča se?
Naj pobegnem daleč stran?
NE! S tem jim vse priznam.
Priznam ime, ki pripada mi ne,
vendar vem, da to končati mi je.
ZATO POLAGAM VAM NA SRCE:
Ne sodi človeka, ne blati mu ime,
oseba je, ki ima prav tako srce.
Ne širi laži, ki kvarijo ugled in vse,
prepričaj se, če to res je al´ ne!
To pesem sem napisala v obdobju, ko se mi je dogajala krivica (cca. 5 let nazaj)...
Komentar?
|
Natisni
