|  Hope2   
   | IZVIRNO SPOROČILO:  bbpikica 
 hope jaz na to ne gledam kot na nesramno usodo ampak na izziv in oviro ki ju je potrebno premagati na poti do sreče
   me imamo ta izziv drugi pa kakšnega drugega vsak od nas pa nosi svoj križ
   moja mama pa bi dodala: vsakemu je njegov križ najtežji
   ampak zato je pa RR tukaj da si pomagamo ta križ nosit in nam je lažje
   
 
 Ful dobro, da tako razmišljaš
  , saj je potem sigurno lažje. Tudi sama sem bila sprva taka, potem pa, ko leta tečejo, ko se ti postopki kopičijo, ko se ti začne zdravje načenjat zaradi vseh teh zdravil in povečane čustvenosti, ko se ti še temu izzivu pridružijo drugi izzivi iz službe, družinskega kroga, na splošno iz vsakdanjega življenja.... postane vseeno malo težko in takrat začneš razmišljat o nesramni usodi. Eni prej, eni poznje, ene že prvi postopek podre, drugi se ne predajo pri 19 postopku. 
 Če pa samo pogledaš kake jokice, ki jim pri 3 meseceih ne uspe, in bi že po treh mesecih rabile psihiatra in ne seks
  , pa lahk samo račem kapo dol, da vse tako dobro prenašamo, če glih se tega niti ne zavedamo  . 
 Tvoja mami je modra
  , jaz samo k temu dodam, da nikoli ni tako težek, da ga ne bi mogel dvignit  . Vedno najdemo še tisto malo trohnico moči, da gremo še enkrat križev pot, ki je absolutno lažji ob RR   
 
 
 |