Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati? Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.
Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.
Več o tem
Ja, imaš popolno pravico do sproščenosti. A veš kje? Doma, med štirimi stenami. Kar predstavljaj si, da bi v službi odvrgle vse cote in taka paradirala goredole,...
Ma je kar okrnjena ta pravica. Družbene norme so kar hude, kajne?
_____________________________
Homines quod volunt credunt. -- "Ljudje verjamejo to, kar želijo." (Julij Cezar)
Sam je res blesavo vprašanje. Primerjava pa še bolj.
Kaj imata hrana in voda s konstruktom sodobne družbe? Ljudje so si izmislili nesproščenost oz. sproščenost, torej pojma ni za primerjati s stvarnimi dejstvi.
Jaz bi rekla. da si to pravico lahko priznaš (in posledično implementiraš) le sam. Si dopustimo biti sproščeni ali pa se zategnemo in igramo vloge, v katerih nas pol manjka in zatorej nismo sproščeni. Če se v življenju najdemo in živimo iz sebe in po svojih kodah (če imamo srečo, se te vsaj malo ujemajo s tistimi, ki jih diktira naša okolica), gremo skozenj sproščeno, če ne, nam tega nihče drug ne more pričarati.
Pravica vedno predpostavlja na drugi strani neko dolžnost...v tem primeru torej, da družba ustvarja pogoje, da smo v njej lahko to, kar hočemo biti in tedaj tudi sproščeni.Ker smo družba mi, je vse na nas....
Kaj menite, je to nasa osnovna pravica, recimo kot pravica do hrane in vode? V vsakdanjem zivljenju....ste sprosceni?
Mislim, da ni to naša osnovna pravica. Je samo pravica, kot marsikatera druga. Bi celo rekla, da je bolj lastnost, kot pa pravica. Ma, kaj vem...definicijo si lahko razlaga vsak po svoje.
Sama sem sproščena, bi rekla...vendar zopet odvisno od situacije, ljudi, etikete....tako, da ta sproščenost pač nekje variira.
_____________________________
"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa". R. Tagore
pravico do sproščenosti imaš lahko doma, v dobri družbi, na zabavi , na dopustu... drugače pa v službi pa na konferencah, tam kjer je javni prostor....si jo pa težko privoščiš je pa res odvisno, kaj je zate sproščeno....
pravico do sproščenosti imaš lahko doma, v dobri družbi, na zabavi , na dopustu... drugače pa v službi pa na konferencah, tam kjer je javni prostor....si jo pa težko privoščiš je pa res odvisno, kaj je zate sproščeno....
Kaj menite, je to nasa osnovna pravica, recimo kot pravica do hrane in vode? V vsakdanjem zivljenju....ste sprosceni?
Hm, je res malo hecno vprašanje, vendar niti ni nujno, da se ne da nanj dat kolikor toliko pametnega odgovora. Sproščenost po mojem ni pravica, ampak stanje, do katerega vodi marsikaj. Tudi pravice. Takšne in drugačne. Predvsem pa je sproščenost vezana na vsakega posameznika in na njegovo dojemanje sveta, živlejnja, ljudi. Vezana na njegove prioritete. Podobno kot svoboda, utesnenjost, osamljenost. Vsak vsako od teh dojema in občuti drugače. Jaz nimam problemov s sproščenostjo. Sem sproščena večino časa. Pa to ne pomeni, da bi na nekem pomembnem sestanku sezula čevlje, dala noge na mizo, žvečila čigumi kot krava in si vrtala po nosu. To pomeni, da se še vedno lahko prilagodiš situaciji v kateri si, a se v njej počutiš udobno, sproščeno. Vse je v glavi.