ronja
|
Mene so hoteli dat (pač psihologinja, pa po enih testih v mali šoli) - mami ni pustila - sem ji hvaležna. Potem so hoteli, da bi par razredov preskočila, mami spet ni bila za - in spet sem ji hvaležna. Ja, seveda mi je bila snov dolgočasna, ker je bilo itak vse logično in sem že veliko znala - ampak se je vedno našlo kaj za počet (pa ni treba, da ti to glih profesor da - saj če je otrok tako strašno pameten, si bo pa ja tudi sam kaj našel za počet): če mi je bilo dolgčas, sem pa vmes risala, delala nalogo od drugega predmeta, včasih sem vmes spala (to še v srednji šoli, pa tudi na faksu - pač od vedno bolj malo spim, pa če se dolgočasim, zaspim... vseeno pa vem, zakaj se gre med poukom), s sošolcem sva se včasih kaj igrala vmes... Meni je bilo to luštno, en vem - a je to zdaj razumljeno kot nekaj slabega? Ne vem, mani je bilo v šoli čisto ok, čeprav je bilo tudi dolgčas. Sem se vsaj naučila si naredit zanimivo - sem pač kaj drugega razmišljala. Zato še zdaj lahko delam več stvari hkrati, kar mi prekleto prav pride . Se pa da zaposlit, brez skrbi, evo, par idej:
V nižjih razredih OŠ sem imela enega sošolca, ki sem ga mirila in "inštruirala" med poukom, da je vsaj malo sledil (potem je šel na Levca), v višjih razredih so mi včasih dali namesto naše kontrolke, pač tisto za 8 razred.Ali pa potem, ko sem svojo rešila, dali še eno, pa k dodatnemu pouku sem hodila, pa na vse možne krožke, pa v glasbeno šolo... Pri likovnem pouku nisem nikoli delala tega, kar so delali drugi, ampak mi je tovarišica dala za slikat na kako temo za kak natečaj. In hvalabogu, da sem ostala v svojem letniku- med drugim ne bi spoznala očija najinih otrok, če ne bi bila v tem letniku - to bi bila pa res škoda.
Ampak resno: ne gre za to, kako pameten je tvoj otrok, gre tudi za čustveni razvoj, ki lahko gre pri inteligentnih še počasneje... (jaz sem se recimo pri 12ih še veselo igrala s punčkami, sošolke so pa že na veliko pecale fante... - pa mam po testih kar visok IQ). Otrok se lahko super vklopi v šolo in sošolce, potem bo pa v puberteto prišel cel njegov razred, samo on pa mogoče še en bosta pa še 3 ali pa 5 let zadaj... Ma, moraš bit kar močen karakter, da se ne sekiraš zato - ne rečem, da ni mogoče, vsekakor je, samo ne vem, če bi to res morala dat svojemu otroku, če mam glih izbiro...
Poleg tega: si pomislila, kako fajn je, če ti ni treba v šoli nič delat, pa ti vse kar samo gre? vse si takoj zapomniš, nič se ti ni treba trudit in imaš čas za svoje hobije, za milijon stvari, ki te veselijo... Ma, to je res fajn! Jaz si samo zato želim, da bi bili moji punčki brihtni! briga me uspeh, samo da bi jima šlo tako lahko, da bi imeli čas za to, kar jima bo ležalo! ker če se fejst trudiš za nek povprečen uspeh, potem ti ga zmanjka za to, kar te veseli... pa za samozavest tudi ni slabo, da si najboljši v razredu...
Vpisovanje otrok v šolo prej je dostikrat eno tako dokazovanje sebi, otroku in svetu, da je pa naš otrok res zelo pameten. Ampak otrok pa dobi v razredu ravno obratno sporočilo, ker ni več najpametnejši, ampak je nekje v povprečju, pa še trudit se mora za to...
No moj je čisti začetek januarja in jaz sem med nosečnostjo molila, da se rodi vsaj 1. januarja, da bo šel eno leto pozneje v šolo.
Podpis, hehe, samo da nisem glih molila, ker pač jaz pa bog nisva glih za skup . Zato sem na koncu decembra cvikala ko hudič, ker sem bila odprta 2 cm, pa mela popadke, pa vse skup je kazalo v to smer. In sem bila najbolj srečna, da se ji je ratalo rodit šele januarja, sicer glih za glih, ampak samo da je jan., pa da bo šla lahko lepo normalno s 6imi v šolo!
Kolegičinega sina pa je prav tako psihologinja hotela dat in ji je ratalo, čeprav se je njegova mama bunila, ampak so bili že drugi časi in mame niso imele več toliko besede kot prej, ko je bilo vse bolj po balkansko;) malemu se precej pozna, ker se ne more tako dolgo skoncentrirati kot vrstniki in ima probleme v šoli.
No, jaz sem šla leto prej v 1. razred pa mi ni nič manjkalo...
Še zdaj mi gredo lasje pokonci če se spomnim na to-drugi otroci so naredili nalogo v 20 minutah, jaz sem pa celo popoldne sedela za zvezki-ne zato ker ne bi znala, ampak ker je bila moja koncentracija fuč in sem zraven raje sanjarila.
Nič ti ni manjkalo, vseeno ti gerjo pa lasje pokonci, ko se spomniš domače naloge... frost, ti še nisi bila za v šolo, pa kakorkoli obrneš! Veš, koliko popoldnevov so ti s tem vzeli? Popoldnevov, ki bi jih lahko preživela na igrišču s prijatelji... to ni nič, to je veliiiiko!
Tak, da dašenka in ostali: ne podcenjujete svojih otrok, da jim bo pa kar dolgčas, če jim učiteljica ne bo dala nič za delat! ne bo jim, če so res tako brihtni, si bojo 100% našli nekaj za delat! Ali je problem v tem, da potem nimate nadzora, kaj to nekaj bo? Da bojo svoje sposobnosti tratili za neke čisto trivialne (po vašem mnenju) zadeve?
taška, jaz se še kar dobro spomnim, kaj sem počela pri 5ih letih: z varuško in varuhom smo hodili v gozd po kostanj, s prijatelji sem se podila po dvorišču... V mali šoli (takrat pri 6ih) smo delali poizkuse, peli pesmice, imela sem par super sošolcev, ena najboljših mi je bila mulatka Maša, Elvis je bila pa zatreskan vame in je vedno splezal na omaro in potem skočil na mojo mizo . V prvem razredu sem imela krasno učiteljico z dolgimi črnimi lasmi, ki je bila tako luštna, da je bila edina, h kateri so na roditeljski sestanek hodili tudi očetje . Svojih otrok ni mogla imet in je rekla, da smo mi njeni otroci. Kasneje je šla na ministrstvo in uvedla ene začetke take šole, kot je danes, ampak mislim, da si je vse skup drugače zamišljala. potem je šla spet učit, ker ni zdržala brez otrok.
Nikdar ji ni dolgčas. Uživa v bistvu v šoli, ker si naredi luštno, meni se zdi da s tem,da malo izziva učitelje, ali ji bodo vsesplošno kos. Zelo tipično za te otroke.
e, do pike taka se, bila pa jaz.
Zakaj bi se šola sploh morala! prilagajat posamezniku bolj, kot je ena normalna sredina (
Podpis - v šolo gremo zato, da se naučimo prilagajat sistemu, ki ni vedno najbolj logičen in delamo stvari, ki nimajo vedno največ smisla. To bo itak celo življenje: kak smisel ima to, da grem jaz v službo, nekdo drug bo pa moje otroke čuval, če pogledamo tako čisto naravno biološko? Prav nobenega . Ampak bomo skoraj vse to naredile...
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
, šteje samo število nalog, ki si jih predgnil. Razlika je le v tem, da jih nekdo potrbuje 50, en drug pa 5000, da osvojita primerljiv nivo znanja. 
. in v bistvu sem jima hvalezna za to. Eno leto sem imela v "dobrem" (ce mi na faksu ne bi slo ali pa v srednji soli). Meni se je prav fino zdelo, da sem najmlajsa v soli 
Vsak pa je svojevrsten izziv! 
