 |
Jaz nočem, ti ne smeš...
9.8.2005 14:01:42
|
|
|
|
Gina
|
Jaz tudi včasih nisem vedela, kako zelo je alkohol prisoten v slovenskih družinah. Pri nas nismo o tem govorili, pa tudi pila sta moja dva zelo redko, samo na kakšnih žurih. Nikoli mi nista nič prepovedala, in seveda sem vse sprobala. Ampak mi ni potegnilo. Pride čas, ko ti pijača redko paše.No, to je tako, kot je napisal kalbo, bilo tudi pri meni, oz. pri nas doma.
Potem sem spoznala nekaj ljudi, ki so imeli alkoholizem v družini. Ali so pili ali pa so bili totalni (histerični) abstinenti. Nisem štekala zakaj, dokler mi niso razložili točno to, kar je splišni napisala.
Tudi moj se ne dotakne alkohola iz istega vzroka. Pravi, da imajo v družini preobčutljivost na alkohol (oče je zato tudi umrl). Tudi mene gleda zelo postrani, če spijem pol kozarca vina, če bi spila celega, bi pa rekel, da sem alkoholik. V glavnem, midva sva se že veliko pogovarjala na to temo in razložila sem mu, da pri vseh ljudeh to vendarle ni tako, zato je za malenkost popustljivejši, najbrž pa tudi zato, ker vidi, da meni alkohol ne pomeni nič. Ta velikima sem stvari razložila tako, kot je napisala kerensa in zaenkrat nekako razumeta. Danu sem dala pivo za probat, pa pravi, da je zanič in da ga niti povohati več noče.
Kako bo pa takrat, ko bodo v puberteti, pa ne vem. Skrbi me, da bo moj preveč histeričen ob enem požirku pijače, ki ga bodo naredili in da bo pretirano reagiral in s tem sprožil točno to, kar noče - željo po alkoholu. Imam prijateljico, ki je vse milionkrat razložila sinu o tem in o preobčutljivosti na alkohol v družini, pa se ga je ravno tako že parkrat napil.
Jaz mislim, da pogovor v povezavi z nehisterijo ob tem že pred časom žurov in kakšni župici post festum, najbolj zaleže.
|
|
|
|
Natisni
