niki5
|
Tassy,
predvsem je prva stvar, ki se moraš vprašati kaj čutiš do svojega moža ali ga imaš še vedno rada, si želiš da bi te objel, si želiš z njim intimnosti. Če na vprašanja odgovoriš nikalno, potem tukaj nima smisla reševati zvezo.
Ne vem koliko si stara, koliko časa sta skupaj s svojim možem, vem pa da se lahko zgodi če zgodaj začneš v fazi ko se ljudje oblikujemo, rastemo, razvijamo, pride do prepada, ki se poveča če sta človeka tako raznolika. Vsak gre svojo pot, lahko nekdo obstane na neki točki, ti pa 'zrasteš' in tako ne prideta skupaj. Recimo rad bi se pogovarjal, rad bi težave ki nastanejo reševal, partner pa teh težav niti ne vidi oz se jih noče zavedati, kaj šele da bi o njih govoril.
Dejstvo je, da ko se odločiš za drugo pot je potrebno dobro razmisliti in ponavadi je take odločitve težko sprejeti oz so za nas, čeprav smo mi tisti ki zapuščamo, tudi lahko zelo boleče. Predvsem takrat ko je prisoten še otrok.
Jaz sem bila v podobnem primeru, s partnerjem sva se razhajala v vsem in vedno bolj. On ni zmogel pogovora, o mojem razmišljanju je krivil vse 'terapevstke knjige'. Prišlo je tako daleč, da je bilo med nama samo še kreganje. Ob vsem tem, ko si želiš ljubezni in bližine, sem spoznala moškega. Postala sva prijatelja, nekdo ki me je razumel, ki je poslušal in ki mi je pomagal. Potem sem se zaljubila in ves svet se mi je obrnil na glavo. Mučni so mi bili vikendi, namesto da bi se jih veselila. Spoznala sem, da do svojega partnerja ne čutim ničesar kar bi morala, ko si v razmerju. Zapustila sem ga, tukaj pa se je začelo moje najtežje obdobje v življenju. Nasprotovanje okolice, prizadetost partnerja, ki se ne more sprijazniti z dejstvom, da ga zapuščaš, postane agresiven (ne fizično), kup stvari potegne za seboj. Ob vsem tem pa moraš poskrebit za svojega otroka, da ne pride do spletk, da ni v vmesnem ognju. Zbrati je potrebno ogromno moči (za katero niti nisi vedel, da jo imaš) in razumsko, kljub izpadom partnerja, reševati težave na primeren način, da otrok tega ne občuti oz da ni deležen vsega tega. Težko je. Priznam. Še dobro, ko se odločamo za tak korak, da ne vemo kaj vse prinese s seboj.
Najpomembje pa je, da razmisliš ali bi ga zapustila tudi če ne bi imela drugega? Kajti vedno obstaja možnost, da z novim moškim ne uspe, zato je poimemno da se odločaš za tak korak izključno zaradi sebe oz zaradi tega ker veš da v nobenem primeru ne moreš ostati s svojim možem in vidiš da je veliko bolje da si sam kot v razmerju v katerem trpiš.
Kako se je moja zgodba zaključila? Ja na pravi način in vesela sem, da sem zbrala toliko moči in odšla stran.
|
Natisni
