/11 /11

Poleg prirojenih sposobnosti otroka pa imamo odrasli, ki se z otrokom srečujemo v njegovem okolju, tudi pri glasbenem razvoju otroka možnost velikega vpliva nanj.

Starši, ki svojemu otroku veliko prepevajo, bodo gotovo kmalu opazili, da se že nekaj tednov star otrok na njihovo petje odziva, mogoče celo bolj kot na njihov govor. Starejši otrok pa bo tudi sam pogosto prepeval. Poznal bo veliko pesmic. Kaj pa lahko storijo starši, ki zase menijo, da nimajo dovolj občutka za glasbo, da nimajo posluha in zato otroku skorajda ne pojejo? Takšni starši lahko petje nadomestijo s poslušanjem petja na kakovostnih otroških glasbenih zgoščenkah ali kar s klasično ali katerokoli drugo zvrstjo glasbe, ki jim je najbolj pri srcu.

Pred rojstvom in novorojenček

Kako to, da se že novorojenček tako močno odziva na petje staršev? Že v približno petem mesecu nosečnosti so povezave v plodovem slušnem sistemu toliko dozorele, da plodovim možganom omogočajo celovito obdelavo zvoka. Slušni živec je prvi telesni čutni živec, ki začne delovati. Otrok v maternici, ne samo prisluškuje zunanjim zvokom, pač pa se nanje tudi odziva. Tako se še nerojeno bitje odziva na nove zvoke z upočasnitvijo srčnega utripa. Dokazano je tudi, da zelo glasna glasba pospeši otrokov srčni utrip, plod v maternici pa si zaradi hrupa celo zatisne ušesa. Zato je priporočljivo, da si noseče mamice vzamete čas zase in za svojega otroka tudi tako, da prisluhnete pomirjujoči glasbi, ob kateri se oba sprostita.

Med četrtim in osmim mesecem

Otrokov slušni živec se po rojstvu razvija še naprej. Dokončno se izoblikuje med četrtim in osmim mesecem otrokove starosti. To je obdobje, ko je dojenček izjemno dojemljiv in ima veliko sposobnost za poslušanje. Tiktakanje ure ga spominja na materin srčni utrip, zibanje v naročju pa na nežne nihajoče gibe maternice. S premikanjem rok, nog ali glave se začne odzivati na spreminjanje ritma in višine tona. To je telesni znak, da dojenček zaznava in shranjuje nove slušne vzorce. Starši lahko dojenčkovo dojemanje glasbe stimuliramo še z dodatnimi dražljaji. Ob prepevanju pesmi, na primer, lahko ritmično premikamo svoje prste po njegovem telesu (kot Biba) ali z njegovimi rokami in nogami zelo nežno »telovadimo« v ritmu glasbe.

Zaplešite in zapojte

Ko otrok pokaže prve motorične sposobnosti, se začne z gibanjem in pozibavanjem odzivati na zvočne dražljaje iz okolice. Preko gibanja ga, od približno šestega meseca naprej, začnite uvajati v svet glasbenega ritma. In tudi obratno - z glasbenimi igrami ga spodbujajte, da se s spontanim odzivanjem nauči novih gibalnih spretnosti, kot so plazenje, kobacanje ali postavljanje na noge. Opazili boste, da v približno istem razvojnem obdobju začnejo otroka zanimati tudi različni predmeti, s katerimi poskuša tudi zvočno manipulirati. Pobira jih, stresa, obrača, prelaga iz ene v drugo roko, udarja z enim ob drugega ali pa s predmetom udarja ob tla. Predmet si hkrati ogleduje, ga preizkuša in spoznava, ter posluša zvoke, ki jih proizvaja sam.

Pesmice, ki jih uporabljate pri igri z malčkom, naj v tem obdobju oponašajo njegove lastne glasove, s čimer ga izzovete, da vam bo odgovarjal v svojem jeziku. V kasnejšem obdobju, ko bo imel vaš malček že bogatejši besedni zaklad, pa izbirajte pesmice, katerih besedila so blizu njegovemu dojemanju sveta. Uporabljajte primerne otroške pesmi, ki imajo zelo preprosto melodično in ritmično strukturo.

Najpomembneje pa je, da otroku pokažete, kako imate tudi sami radi glasbo. Z otrokom v naročju zaplešite ali pa ga sede zazibajte ob vaši priljubljeni melodiji. Pri tem niti ni pomembno za kakšno zvrst glasbe gre, pomembno je ugodje, ki ga ob tem občutita oba z otrokom. Nekatere popularne melodije, ki imajo živahen ritem, izvrstno potešijo otrokovo željo po gibanju, paziti morate le, da glasba ni preglasna.

Predvsem pa ne pozabite - ni pomembno, kako nadarjeni ste sami za glasbo. Pomembno pa je, da otrok občuti, da se z njim ob glasbi zabavate.

Članek objavljen v Moj malček, oktober 2006