No, dan kot vsak drugi...
čez vikend sem veliko kolesarila s fantom in prijateljico. Imeli smo se krasno. Že dober teden opažam slabosti. Kar koli pojem mi ne paše. Vem, da sem lačna, naredim tri grižljaje in spet mi je slabo. Zadnje 3 dni sem čisto preveč utrujena (za vse sem krivila kolesarjenje). 
Danes pa me je zadelo kot strela iz jasnega. Delam v ambulanti kot fizioterapevtka in moja šefica je res zlata ženska. Takoj je opazila, da se čudno obnašam. Povem ji da mi je ful slabo in da mi menstruacija zamuja malo več kot en teden. S prešernim glasom in iskrivim pogledom je takoj vzkliknila NOSEČA SI!!
...moj odgovor: nenennenene...
Takoj me je objela, rekla da bo še vse vredu in da je to super novica. V moji glavi pa je bilo milijon vprašanj. Ampak sem ostala dokaj mirna. Nima smisla, da se sekiram, nič ni sigurno. Slabosti zaradi težav z želodcem sem že imela, prsi me bolijo, ker bo kmalu menstruacija, utrujenost pa bo že minila...sami izgovori.
Popoldan sem imela dogovorjen termin pri zobozdravnici. Duša mi ni dala miru, zato sem pred tem kupila tester. Prvič videno kako to sploh izgleda. S težkimi nogami se s testom odpravim do ordinacije. Šla sem na WC, se polulala na palčko in čakala. V tem času sem si pokrtačila zobe in v bistvu imela prazno glavo.
Po 5 minutah sem se vsedla v čakalnico, globoko vdihnila in pogledala na test. Prva misel O FAK! naslednjo dooolgo sekundo nič.. Nato pa val adrenalina in milijon vprašanj. o joj.. Tester vržem v koš. Moram priznati nič kaj vesela novica. Zdaj ko se imava z Aljažem tako lepo.., Pa še pogovarjala sva se pred 3 tedni, kako sva še premlada in da bova sedaj uživala še nekaj let.. In sploh ne vem KDAJ?!?.. septembra sem nehala s kontracepcijo, sedaj sva bila na kondomih. Po 2 letih spolnih odnosov se nama zgodi?!? Kako in kdaj? nič mi ni jasno...
Takrat pa se spomnim na besede Teje Melinc, ki me je pred približno 2 mesecema vprašala: Ali načrtuješ družino? ..in jaz samozavestno NE!?... Joj, še bolj sem zmedena, zakaj hoče nova dušica mene za mamo in zakaj ravno zdaj? ah... Pa mora že tako biti. Bog ima vedno plan :).
Zobarca me pokliče naprej, porihta zobno plombo jaz pa sem pridno sodelovala. Mislim, da je bilo takrat še obdobje zanikanja...Ko končam pokličem Aljaža, da prihajam domov. On pa reče da je glih zmenjen za kolo in da se vidiva pozno zvečer. Rekla sem samo ok (da ne bi kaj posumil). S kolesom sem se odpeljaja v najino majhno a ljubo garsonjero, ki bo kmalu domek za mlado družinico. 
Sedem na počivalnik in razmišljam.. Kako povedati staršem, kako bodo odreagirali..kako povedati aljažu.. joooojj.... Potem mislim na vse tiste pare, ki si iz srca želijo otrok in jim ne uspe.. Ah, bo že.. Ure minevajo, Aljaž končno pride iz kolesa ves navdušen in nič hudega sluteč. Lepo mi vse razloži kako in kaj je bilo na poti.. Nato pa zagleda račun od testa.. Na vprašanje kaj je to sem odgovorila s solzami.. Nisem vedala kako naj povem.. V trenutku mu je bilo jasno.. V šoku sva obsedela.. Ure so minevale mi2 pa v pogovoru o najini prihodnosti... V zraku je tesnoba in strah.. Postalo mi je žal, kaj sem mu naredila. Tako ljubeče me je gledal do sedaj. Trenutno pa je prisoten samo strah in nesigurnost. Nekako se uspeva pomiriti in zaspati. Sledil je nov delovni dan.