|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
rozica070
Uporabnik še ni nastavil statusa.




sreda, 18.5.2011

prepozno???10

zakaj leti trenutki tako hitro minejo in se šele potem zavemo, da so bili posebni? mogoče premalo cenimo tisti trenutek, ko se imamo lepo. rada bi ponovno uživala, se spominjala dni, ko sem komaj čakala kaj bo prinesel jutrišni dan. imam želje in cilje, ampak nvem če so doseglivi. imam občutek, kot da mi "namenjeno" tisto kar si želim. je res tako težko doseči tisto kar si želimo. imam mogoče previsoke žeje? mislim, da ne. želim si tisto kar si želijo vsa dekleta- moža, ki te bo imel rad, službo, ki te bo veselilo in kužka, ki mi bo raznašal čevlje. res nvem, zakaj je to težko dobiti. hočem se prepustiti toku življenja, samo ko je tako težko. kaj delam narobe??? zakaj lahko z menoj delajo kot s stvarjo, zakaj me lahko izkoriščajo, zakaj ne nam reči: NE!!!... 
želim, si povedati, da sem srečna... ampak ne morem...



Klikni tu in ustvari svoj spletni dnevnik!
Edinstveno obdobje, nepozabni spomini! Zabeleži vse mejnike in pomembne dogodke vaše družine v spletnem dnevniku. Deli jih z Ringarajino skupnostjo ali zakleni le zase.
Prijavite se ali pa se registrirajte, da boste lahko objavili komentar.







26.5.2011
poznam te občutke, vem kako je to. ko imaš veliko želja, ko si nekaj resnično želiš, ampak do tega ne prideš. se trudiš in trudiš, in imaš občutek, da gre enim vse z lahkoto.
sama se isto sprašujem kot ti,...zakaj preprosto ne morem dobit tisto, kar bi me osrečilo...ne vem, mogoče še ni prišel tisti dan, mogoče ti je pa vse namenjeno. po mojem ne delaš nič narobe, ampak moraš dati čez določene stvari, da preideš na "višjo raven". sigurno te čaka še nekaj lepega, samo ne smeš obupat.
reči besedo NE je pa zelo težko, se moraš naučit. jaz sem začela govorit besedo ne, je težko, pa ti kdaj kdo zameri, ampak ko ne moreš več, ne moreš več.....drugače te pa čisto razumem, ker dobro vem o čem govoriš.
upanje umre zadnje...za konec pa še moj najljubši verz: KDOR HOČE VIDETI MORA GLEDATI S SRCEM..
Prijavite se ali pa se registrirajte, da boste lahko objavili komentar.


Klikni tu in pokukaj v druge javne dnevnike!
Skupaj upamo, se veselimo, jočemo, rastemo...