Na prvem srečanju morda starši in otroci  niso imeli prave predstave o nastalih  plesočih pajacih. Čeprav sem jim enega pokazala narejenega do polovice. Namerno sem  želela pustiti ustvarjalni nemir v njihovem v umu in srcu. V drugi dokončni kreaciji so bili nadvse presenečeni. Otroci kar niso mogli izraziti navdušenja in čudenja. Tudi objemali so jih, dobesedno, kot je namen te akcije. Del njih bo torej potoval do bolnih otrok. Starši so prav tako bili zelo zadovoljni,saj taki čarobni trenutki, ki pomagajo  otrokom pokazati čuteče trenutke do drugih,so zelo dragoceni. Zdaj so in smo ponosni, da jih lahko pošljemo. Kljub temu,da smo zadeseni s projekti , dejavnostmi, smo našli tudi čas za Objemčke plesoče pajacke in bili z mislimi pri bolnih otrocih.

Končala bom z mislijo neznanega avtorja:"Otroška duša je čista, kot bel papir, na katerega mi pišemo, zato pazimo kaj in kako pišemo. Otroška duša je tako mehka nežna in topla,  kot so mehki naši objemčki. Zato bodimo z njimi mehki, nežni z veliko ljubezni in jim pokažimo pot do drobnih pozornosti in objemov.