Nekega toplega jesenskega dne sva s sodelavko otroke razveselili s kupom volne, blaga in ostalih stvari za objemčke. Veliko škatlo vsega materiala sva prinesli v igralnico in iz tega naredili presenečenje. Le kaj se skriva v škatli? Kaj bomo s tem počeli? Ko smo tako odprli skrivnostno škatlo, smo se pogovorili o tem, kdaj mi potrebujemo objem, tolažbo, koliko nam, takrat ko smo žalostni, pomeni objem naše mamice, našega medvedka. In na koncu sva vse skupaj navezali na otroke, ki bi si zelo želeli takšnega mehkega Objemčka. Sklenili smo, da bomo naredili veliko objemčkov in jih odnesli najprej v bolnišnico na pediatrični oddelek, nato še v razvojni oddelek vrtca in prijateljem v vrtec iz sosednjega kraja.

In smo se lotili dela ... Midve sva objemčke delali, ko so otroci spali, delali smo jih tudi skupaj, dopoldan v igralnici, otroci so bili tako navdušeni, da so objemčke delali tudi s starši doma (ni še vseh objemčkov na sliki). Naredili smo več različnih modelov. In še vedno jih pridno delamo ...

Nekega čarobnega decembrskega dne, pa bomo objemčke s kombijem zapeljali na njihov cilj. O tem pa kdaj drugič ...

Vzgojiteljica Tamara  in Vida, s svojimi sončki, starimi od tri do šest (23 pridnih parov rok)