Pozdravljeni, veliko ljudi joka ob gledanju filmov, branju knjige … To ni nič nenavadnega. Ko vidimo ganljiv prizor ali preberemo nekaj ganljivega, se v nas prebudijo občutki sočutja/empatije in zato jokamo. Naši možgani imajo to sposobnost, da lahko čutimo, to kar čutijo drugi. Zrcalni nevroni nam omogočajo, da zaznamo čustva drugih – čutimo druge, ker v svojem telesu doživljamo to, kar doživljajo drugi. Če npr. vidimo jokati druge, lahko jokamo tudi mi … Včasih pa nam lahko določeni prizori prebujajo bolečino, ki smo jo pozabili ali bolečino, s katero nismo v stiku. Če smo v preteklosti doživeli travmo (nasilje, zlorabo) lahko naše telo odreagira na način, da odcepi bolečino in se zavaruje tako, da se ne spomnimo, kaj se nam je zgodilo. Ob gledanju določenih prizorov se nam lahko prebudijo spomini na lastno bolečino, nepredelana čutenja, boleče vzdušje. Če čutite, da je vaše jokanje ob filmih posledica bolečine iz otroštva, je najboljše, da poiščete psihoterapevtsko pomoč. Sami boste to težko raziskali, še težje pa ovrednotili tako, da več ne bo bolelo. Ob terapevtovi pomoči boste tudi spoznali, kako lahko sami sebi daste to, kar ob starših niste dobili in še zdaj pogrešate. Še nekaj glede psihoterapije: nekateri psihoterapevtski centri v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve izvajamo brezplačne terapije za ljudi, ki so v finančni stiski. Naš namen je omogočiti psihoterapevtsko pomoč tistim, ki sami ne zmorejo plačati terapij. Na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve lahko poiščete najbližji center, ki nudi možnost brezplačnih terapij.