Pozdravljeni! Spremembe v odnosih se ne zgodijo same od sebe, ampak moramo mi nekaj za to narediti. Če vas moti odnos s taščo in vašo mamo, boste morali nekaj narediti. Pišete, da vas tašča že v začetku ni sprejela in vas tudi zdaj ne sprejema. Na to, ali vas tašča sprejema ali ne, vi ne morete vplivati, ker je to njena odločitev (zavestna ali nezavedna). Še zdaleč pa to ne pomeni, da ne morete biti zadovoljni v vašem partnerskem odnosu in polno živeti družinskega življenja. Seveda, bi bilo lažje, če bi vas tašča sprejela, ker ne bi čutili njenega nesprejemanja, ne bi vas toliko vznemirjalo njeno mnenje in lažje bi jo ustavili, ko vas sprašuje, kar ne rabi vedeti … Vendar nobena tašča ne more »rušiti« partnerskega/zakonskega odnosa, družinskega življenja, če se par poveže in »drži skupaj«. Ko sem brala vaše sporočilo, sem opazila, da manjkajo čustvene razmejitve med družino, ki ste si jo ustvarili s partnerjem, in obema primarnima družinama iz katerih prihajate. Vi in partner boste morali razmisliti, zakaj vam je tako težko postaviti meje z obema mamama (vašo in njegovo)? Sprašujete se, če se naj vidite enkrat na mesec ali še manj, potem pa napišete, da se vidite enkrat, dvakrat na teden. To je velika razlika. Omenjate, da ste na parceli partnerjevih staršev. Predvidevam, da ste že naredili prepis in je zdaj parcela vaša lastnina. Če niste, pomeni, da spet manjkajo meje, in zato partnerjevi starši mogoče predvidevajo, da lahko kadarkoli pridejo k vam na obisk, saj prihajajo »na svoje«. Ampak tudi če ste na parceli partnerjevih staršev, je tam zdaj vaš dom in vi lahko poveste, kdaj si želite obiskov in kdaj ne. Kar nekaj vsebin imate, ki vas vznemirjajo glede tašče in tasta. Najboljše je, da se o tem pogovorite s partnerjem in skupaj ugotovite, kaj bi bilo najboljše za vašo družino (kolikokrat iti kam na obisk, kdaj povabiti stare starše k vam, kako se pogovarjati z vašim otrokom …). O tem se potem pogovorite s taščo in tastom. Pomembno je, da to pove vaš partner, ker je on njun sin in bosta njega bolj slišala. Kar se je zgodilo v preteklosti ne morete spremeniti, lahko pa vplivate na to, kako bo v prihodnosti. Še nekaj besed glede odnosa z vašo mamo. Če mami zaupate, poveste vaše doživljanje in vas ona ne sliši, ne razume, boli. Ampak podobno kot pri tašči tudi pri mami ne morete vplivati na to, kako se mama odziva na vse, kar ji poveste. Za mamine odzive (da opravičuje druge, izraža veliko strahu …) je lahko več razlogov, kot so npr. ponavljanje čustvenih vzorcev iz preteklosti, naučena nemoč, depresivno, anksiozno razpoloženje, mogoče drugače ne zna, ne zmore … Težko je, ko od mame pričakujete razumevanje, tolažbo, potem pa vi morate skrbeti zanjo, ker je njo preveč strah ali jo preveč skrbi. Tudi v odnosu z mamo morate vzpostaviti čustvene razmejitve. Vi ne rabite sprejeti maminega mnenja, doživljanja … Njen strah ne rabi biti vaš strah. Če so stiki z mamo za vas naporni, si jih uredite tako, da bo za vas najboljše in da boste najprej poskrbeli zase. Ni treba prekiniti vseh stikov z mamo. Lahko imate toliko stikov, kolikor je še za vas dobro, in se z njo pogovarjate o tistih stvareh, ki vas preveč ne vznemirjajo, o ostalih temah pa se pogovarjajte z vašim partnerjem. V partnerskem odnosu bi moralo biti največ prostora za vse, kar vi mislite, čutite, doživljate. Lahko, da se vam depresija ponavlja zaradi tega, ker niste slišani, razumljeni in so občutja žalosti, jeze močna. Poskrbite zase, zberite pogum in postavite čustvene razmejitve v odnosu do mame in tašče. Vi imate zdaj svojo družino in morate poskrbeti najprej zase in družino, ki ste si jo ustvarili. Če sami ne boste zmogli, poiščete strokovno pomoč terapevta, ki se ukvarja z zakonskimi in družinskimi odnosi. Vse dobro vam želim.