Pozdravljeni!
Sprašujete, kaj menim o vsem tem, kar ste mi napisali. Nič nenavadnega. Vaš otrok vzpostavlja navezanost in odnos z vami in drugimi. Vam bom malo bolj razložila, ker sem v vašem sporočilu zaznala nekoliko zaskrbljenosti. Vaš otrok je bil najprej bolj navezan na vas, ker ste se vi največ z njim ukvarjali (ga negovali, dojili, previjali, več časa bili z njim …). Vas je čutil že v času nosečnosti in v prvih dneh po rojstvu je najbolj zaznaval svojo mamo. Potem so počasi v njegov svet odnosov stopali tudi drugi ljudje: oče, babica, dedek … To, da vas sin ni preveč pogrešal, ko ste odhajali v službo in da se je dobro počutil ob očetu, je vredu. Ne pomeni, da vas nima rad, ampak da mu je varno, ko vi odidete in je lahko sam z očetom. Najboljše je, če je otrok varno navezan tako na mamo kot na očeta. Tudi babico že vsaj malo pozna in ni bilo veliko težav, ko je bil pri njej v varstvu. Vaš otrok je zdaj slab mesec v vrtcu in se navaja na spremembe: vzgojiteljico, otroke, da vas več časa ni ob njem … Zdi se, da vaš otrok zdaj doživlja separacijsko tesnobo (jokanje, ko gre v vrtec, pogrešanje), ki se lahko pojavi takoj ob vstopu v vrtec, lahko pa malo z zamikom. Prehod v vrtec je za otroka velika sprememba in rabi čas, da se navadi na vse, kar je novo.
Pišete tudi, da opažate, da je sin mogoče zdaj bolj navezan na moža. Lahko, da se je v času, ko sta bila z očetom več skupaj bolj navezal nanj. Mogoče se še ta tesnejša vez ni dovolj utrdila, da bi otrok zaupal, da bo ostala in ga zdaj bolj pogreša, ko gre v vrtec ali ko je doma. To pa ne pomeni, da ni več navezan na vas. Z možem pomagajte otroku, da bo razvijal v odnosu z vami in njim varno navezanost. Če je mogoče, naj otroka takrat, ko je v stiski umiri in potolaži tisti od staršev, katerega otrok želi. Način, kako starši ravnajo v težkih in za otroka negotovih situacijah, je odločilen glede tega, ali se bo otrok na njih lahko navezal varno ali jim ne bo mogel zaupati in se bo vzpostavila ne-varna navezanost. Zdržite z njim težka čutenja strahu, tesnobe, jeze in ga potolažite, umirite; bodite ob njem. Ko se boste tako uglasili na otrokove potrebe, se bo v odnosu gradilo zaupanje, otrok pa se bo počutil ljubljenega, sprejetega in varnega. Glede literature vam pa priporočam, da preberete kaj o čustvenem razvoju otroka v prvih treh letih.