Alergija na strupe žuželk
Avtor:
mag. Simona Eva Žitnik
Lažja oblika alergije na strup se kaže z intenzivno rdečino, oteklino in bolečino, ki nastane nekaj minut po piku na mestu, kjer je žuželka pičila. Pri hujših alergijskih reakcijah se poleg lokalne otekline in rdečine pojavijo še sistemski znaki preobčutljivosti. Otrok ima po koži številne srbeče izpuščaje, ki jih imenujemo koprivnica. Izpuščaj je zelo podoben ožigu koprive. Ob tem se lahko pojavi še občutek dušenja ali pa kar jasen astmatični napad.
Z odhodom zime in otoplitvijo se v naravi pojavijo različne žuželke, kot so čebele, ose, sršeni in čmrlji. Njihov pik je največkrat nenevaren, pri nekaterih ljudeh pa povzroči alergijsko reakcijo. Žuželka piči, če se počuti ogroženo, zato je zelo pomembno, kako se v naravi obnašamo. Čebela je med strupenimi žuželkami edina, ki po piku pusti v koži želo, nato pa pogine. Pri nas povzročijo največ strupenih pikov žuželk ose, zaradi česar je največ alergijskih reakcij ravno po piku os.
Kakšni so klinični znaki po piku strupene žuželke
Velikokrat se po piku strupene žuželke na koži pojavi rdečina in manjša oteklina, kar lahko srbi in boli hkrati. Ti znaki in simptomi izzvenijo v nekaj urah. V tem primeru govorimo o lokalni reakciji, ki je pričakovana in se pojavi tudi pri ljudeh, ki na strup žuželke niso alergični.
Nekateri ljudje, med njimi tudi otroci, po piku žuželke razvijejo lažje ali hujše oblike alergijskih reakcij. Lažja oblika alergije na strup se kaže z intenzivno rdečino, oteklino in bolečino, ki nastane nekaj minut po piku na mestu, kjer je žuželka pičila. Pri hujših alergijskih reakcijah se poleg lokalne otekline in rdečine pojavijo še sistemski znaki preobčutljivosti. Otrok ima po koži številne srbeče izpuščaje, ki jih imenujemo koprivnica. Izpuščaj je zelo podoben ožigu koprive. Ob tem se lahko pojavi še občutek dušenja ali pa kar jasen astmatični napad. Nekateri preobčutljivi otroci močno otečejo okrog oči, v ustnice ter ušesa, tako da jih je težko prepoznati. Nemalokrat imajo krčevite bolečine v trebuhu, sili jih na blato in vodo ali celo bruhajo. V najhujših alergijskih primerih pride do odpovedi srčno-žilnega sistema zaradi izrazitega padca krvnega tlaka in motene zavesti, v končni fazi pa nastopi smrt.
Pri komu nastopi alergijska reakcija?
Zelo težko je napovedati, pri komu bo prišlo do alergijske reakcije po piku žuželke. Skoraj nemogoče je, da bi že prvi pik žuželke v življenju povzročil hudo reakcijo. Imunski sistem mora namreč priti v stik z beljakovinami strupa ter na te beljakovine razviti preobčutljivost s tvorbo krvnih protiteles razreda IgE. Da organizem razvije preobčutljivost, potrebuje običajno 7–14 dni. Ko ima otrok v krvi protitelesa enkrat prisotna, pa se ob ponovnem piku alergijska reakcija lahko pojavi takoj. Strupi nekaterih žuželk so si sorodni. Tako sta si na primer sorodna strupa ose in sršena ter čmrlja in čebele.
Preventivni ukrepi
Prvi preventivni ukrep pred alergijsko reakcijo pri vseh vrstah alergij je izogibanje alergenu, na katerega je otrok alergičen. Če imamo otroka z alergijo na strup žuželke, se izogibamo okolju, kjer se pogosteje zadržujejo ose, čebele, sršeni in čmrlji. Pazimo, da otrok ne uživa hrane ter sladkih in živo obarvanih pijač na prostem. Nikoli naj ne pije iz pločevinke, ki je bila že nekaj časa odprta, saj ne vidimo, ali se v njej skriva strupena žuželka. Hrano, ki je ne pojemo, zaščitimo, da žuželke ne morejo priti do nje. Kadar gremo v naravo, se oblecimo v oblačila, ki niso kričečih barv, in obujmo primerno obutev, da zaščitimo stopala. Obleko, ki jo poberemo s tal, vedno najprej dobro otresemo, preden jo oblečemo otroku. Izogibajmo se uporabi dišav in tudi dišečim kremam. Pri sebi imejmo vedno insekticid v obliki pršila. Če se otroku približuje žuželka, naj se umakne v zaprt prostor ali ostane na mestu miren, saj sunkoviti in hitri gibi povečajo verjetnost, da bo žuželka pičila. Z nežnim gibom odstranimo žuželko z otrokove obleke ali s kože, če se je na otroka že usedla. V primeru, da v hiši najdemo osje ali čebelje gnezdo, pokličemo na pomoč čebelarje, ki bodo gnezdo brez nevarnosti odstranili.
Kaj storiti, če do reakcije vseeno pride
Če je do pika prišlo, preverimo, ali je v koži ostanek žela. V tem primeru smo lahko trdno prepričani, da je otroka pičila čebela. Želo je potrebno odstraniti. To storimo s pinceto, na mesto pika pa takoj položimo hladen obkladek ali led, če ga imamo pri sebi. Če opazimo, da se pri otroku razvija sistemska alergijska reakcija, takoj poiščimo prvo pomoč pri zdravniku, ki bo otroka oskrbel z ustreznimi zdravili. Otrok s sistemsko alergijsko reakcijo po piku žuželke potrebuje 24-urno opazovanje v bolnišnici, saj lahko pride do ponovnega zagona alergijske reakcije v 24 urah po piku, kljub zdravljenju. Vsak otrok, ki je imel alergijsko reakcijo po piku žuželke, potrebuje obravnavo s strani alergologa, ki bo staršem podal osnovna navodila ukrepanja, če do pika ponovno pride. Alergolog tudi opravi ustrezno alergološko diagnostiko z odvzemom krvi. Ugotoviti mora namreč, ali ima otrok v krvi prisotna IgE protitelesa proti strupu žuželke. Z dodatnimi preiskavami si pomagamo tudi v primerih, kadar ni jasno, katera žuželka je otroka pičila.
Če je nastala lažja oblika alergijske reakcije, otroka in starše opremimo s setom zdravil za samopomoč, ki ga otrok zaužije ob morebitnem ponovnem piku. Če je bila reakcija zelo huda in je otroka življenjsko ogrozila, pa otroka zdravimo s specifično imunoterapijo. S to obliko zdravljenja dosežemo otrokovo toleranco na strup žuželke, ki ga je pičila, in preprečimo hude alergijske reakcije po piku v prihodnje.
Članek objavljen v Ringarajine iskrice, Maj 2008