Nekatere najbolj škodljive stvari, ki jih lahko naredimo svojim otrokom, lahko izvirajo iz pozitivnih namenov. (Freepik.com)

/11 /11

Za aktualne vsebine in novice s področja starševstva in nosečnosti izberite Ringaraja za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Ne obstaja vodič, ki bi nam staršem povedal, kaj je dobro za našega otroka. Zato pogosto vzgajamo instinktivno ali iz lastnih izkušenj. To lahko pomeni, da včasih delamo napake in prizadenemo svoje otroke, ne da bi se tega zavedali.  

Te napake niso zlonamerne. So samo napake.

Nekatere najbolj škodljive stvari, ki jih lahko starši naredimo svojim otrokom, lahko izvirajo iz pozitivnih namenov. Spodaj delimo nekaj načinov, kako lahko škodimo svojim otrokom, ne da bi vedeli, da to počnemo.

Ljudje nismo popolni in to besedilo ni namenjeno kakorkoli kriviti starše. Vendar pa lahko z zavedanjem tega, kaj delamo narobe, vsak pri sebi spremenimo svojo vzgojo in delamo na bolj nežnih, sočutnih načinih starševstva. To so namreč metode, ki vas bodo približale vlogi starša, ki vzgaja srečnega in zdravega otroka.

1. Ves čas poskušamo otroka osrečiti

Vsak starš si želi, da bi bili njegovi otroci vse čas srečni in se trudi, da bi se počutili dobro, kajne? Poskušata jih obvarovati od vsega in preprečiti, da bi se jim zgodilo kaj groznega. Sliši se lepo, vendar ne vodi do uspeha. Ni resnično, da so ves čas srečni. Življenje je polno vzponov in padcev. Naši otroci potrebujejo tudi padce, da razvijejo odpornost, da bi se spopadli z njimi. Kajti, če ne gre nič narobe, morda nikoli ne bodo razvili spretnosti in strategij, potrebnih za spopadanje s pretresi, izzivi ali zapleti.

2. Grozimo v prazno

Stavek »Vse tvoje igrače bom vrgel stran, če ne pospraviš svoje sobe!« je namenjen spodbujanju otroka, a pogosto ne bo imel uspešnega učinka, če ne boste uresničili svojih groženj. Cilj je, da vaši otroci pospravijo za seboj, prazne grožnje pa spodkopavajo vašo avtoriteto. Vaši otroci se ne bodo naučili, da imajo njihova dejanja posledice, če nikoli ne bodo odgovarjali. To lahko vpliva na njihov način ravnanja z drugimi in sodelovanja z njimi.

PREBERITE ŠE: 10 stvari, ki jih otroci potrebujejo in 10 stvari, ki jih ne

3. Prestrogi ali preveč popustljivi

Najti ravnovesje s pravili je bistvenega pomena za preprečevanje škode. Če boste prestrogi, se lahko otroci uprejo. Majhni otroci si težko zapomnijo vsa pravila, ki jih postavljate. Obstaja velika verjetnost, da bodo kdaj naredili napako. Ko so otroci preveč kritizirani ali je ravnovesje povratnih informacij, ki jih dobijo z vaše strani preveč nagnjeno proti negativnim, se lahko njihova samozavest zmanjša in lahko izgubijo zaupanje.

Velja pa tudi obratno. Ko otroci nimajo dovolj meja ali pravil, se lahko počutijo negotove, ker ne vedo, kaj lahko pričakujejo od sveta ali kako se obvladati, kar jim povzroča strah in skrbi.

4. Jim govorimo, da jih bomo zapustili, če ne bodo sodelovali

»Ok, adijo potem. Mama odhaja.« je lahko učinkovita grožnja. Otroci postanejo vznemirjeni in pogosto pritečejo ali prenehajo z vsem, kar počnejo. Deluje, vendar to sporočilo nehote krepi idejo, da jih boste zapustili, če naredijo kaj narobe. Z uporabo tako pomembne čustvene grožnje destabilizirate otrokovo varnost in njegovo navezanost na vas. Lahko se projicira tudi na druge odnose in povzroči strah, da jih bodo drugi zapustili.

5. Hitimo jim pomagati

Starši nočemo, da se naši otroci mučijo, zato je naš naraven odziv, da jim pomagamo, ko postanejo stvari pretežke. Če si ne znajo zavezati čevljev, vskočimo starši in to storimo namesto njih. Vendar pa vaš otrok tako nikoli ne bo dobil "trde kože", če se ne bo še naprej trudil. Prav tako lahko postane odvisni od drugih in pričakuje pomoč, kadar koli se znajde v kočljivih situacijah. Ključno je, da  našo pomoč in podporo uskladimo z otrokovo stopnjo razvoja in veščinami. To pomeni, da ne pričakujemo, da bo mlajši otrok znal sam zavezati čevlje, lahko pa pričakujete, da bo pet- ali šestletni otrok, ki ste mu že večkrat pokazali zavezovanje, to sam poskusil narediti.

6. Se zadržujemo pri izkazovanju naklonjenosti ali otroka ignoriramo

Seveda je pomembno, da si starši vzamemo trenutek zase, če se počutite razočarani ali morda preobremenjeni. Vendar lahko ignoriranje otrok ali namerno zadrževanje pozornosti ali naklonjenosti kot kazen prizadene otroke. Otroci, ki se počutijo čustveno izolirani ali doživljajo čustveno prikrajšanost svojih staršev, lahko doživijo stres. Stresni hormoni in zgodnje, ponavljajoče se stresne izkušnje lahko povzročijo škodljive težave, kot je slabo fizično zdravje (zdravje srca) in slabo splošno dobro počutje, vključno z okrepljenim odzivom na nevarnost.

7. Zanemarjamo njihova čustva

Sporočila, kot sta »V redu si« ali »Saj ni tako hudo«, so sicer dobronamerna, vendar nehote izničijo otrokova čustva. Ta sporočila izvirajo iz želje zmanjšati njihovo stisko ali zato, ker morda ne vidimo, da je težava zanje tako velika. Vendar pa je izražanje čustev za naše otroke bistvenega pomena in ko zmanjšujemo ali zavračamo njihova čustva, jim lahko vzbujamo občutek, da nam je vseeno. To lahko vpliva na povezanost z njimi. Zmanjševanje pomena njihovih čustev lahko otrokom povzroči tudi občutek, da se je treba čustvom izogibati in jih ne učiti, kako se soočiti z neprijetnimi občutki. To lahko oteži njihovo sposobnost soočanje s svojimi občutki. 

PREBERITE ŠE: Kaj odgovoriti na vsiljive vzgojne nasvete?

8. Pozabljamo, da kritiziramo vedenje in ne otroka

V afektu je lahko preprosto reči nekaj, česar ne mislimo, na primer: "Tako slab lažnivec si" ali "Ne morem verjeti, da ne zmoreš narediti prav." Otroci, ki slišijo ta sporočila, spoznajo, da so sami krivi, nato pa namesto da bi prenehali ali spremenili vedenje, spoznajo tudi, da ne morejo izpolniti vaših pričakovanj ali da so slabi otroci. Pomembno je, da za problematično označumo otrokovo vedenje in ne otroka samega.

9. Pozabimo, da opravičila delujejo v obe smeri

Z opravičilom ne boste izgubili spoštovanja. Vendar mnogi starši pozabijo, kako pomembno se je opravičilo, ali verjamejo, da svojim otrokom dajejo moč, če jim povejo, da jim je žal. Sposobnost opravičila pridobimo z izkušnjami, doživljanjem iskrenega opravičila in opazovanjem iskrenega opravičila. To je pomembna veščina, ki se je je v življenu treba naučiti in naši otroci morajo izkusiti naše opravičilo iz prve roke, da bodo vedeli, kako to narediti sami. Tako se tudi naučijo, da ni nič slabega v tem, da se opraviči in da vsak človek lahko naredi tudi napake.

10. Otrokom ne dovolimo prevzeti odgovornosti

Lepo je, če svojim otrokom pokažemo, kako zelo jih imamo radi, tako da nekaj počnemo namesto njih, vendar lahko s tem otroke tudi nenamerno prizadenemo. Ker otroci potrebujejo in želijo biti samostojni in odgovorni zase, kadar je to razvojno primerno. Otroci napredujejo, ko znajo poskrbeti zase. S tem se naučijo verjeti, da lahko dosežejo svoje cilje, kar krepi njihovo samozavest. To je tudi odličen način, da jih opremite z osnovnimi življenjskimi veščinami.

PREBERITE ŠE: Mame mislimo, da moramo vse same

VIR: Baby-chick.com/ Ringeraja.rs