Odločila sem se, da bom nehala obsedeno slediti »vzorcem«, številkam na koledarjih in v razpredelnicah. (Freepik.com)

/11 /11

Mnogi novi starši želijo z otrokom dobiti tudi priročnik - navodila za uporabo, tako kot sem si to želela tudi jaz.

Ko je moj prvi otrok rekel "Pozdravljeni svet!" na silvestrovo 2008 to ni bil tipičen porodni prizor - z utrujeno, a srečno mamo, ki drži otroka in se smeji. In zaradi tega sem bila še bolj dovzetna za tipične starševske napake.

Moja hči, rojena v 36. tednu nosečnosti, je tehtala le 1300 gramov, pravzaprav je bila glede na velikost in težo za 30. teden nosečnosti. V bolnišnici je preživela skoraj mesec dni in pred prihodom domov opravila kopico testov.

Dobra novica je, da sem popravila nekaj napak, ko se mi je štiri leta kasneje rodil sin, in počutila sem se kot izkušen starš, ki ima zdaj vse pod nadzorom.

PREBERITE TUDI: Razburljivih 10 minut: Kako v resnici izgleda tuširanje, ko imaš otroka

Tukaj je pet napak, ki sem jih naredila, ko sem imela svojega prvega otroka, ki jih nikoli več ne bi storila!

1. Vedno sem domnevala najslabše

Tako kot mnogi drugi dojenčki je tudi moja hči imela ekcem po celem telesu - nekaj dni je bila njena koža grozljiva - rdeča in bela od obraza do pete, hrapava ... tudi ko sem uporabila kremo, ki mi jo je predpisal moj pediater.

Nekaj ??dni je bil ekcem tako grozen, da so sledi izgledale kot opekline, praskala se je po koži in jokala. In potem sem tudi jaz jokala, misleč, da se njen ekcem razvija v kronično, grozno bolezen.

Takšni prizori, ekcem od glave do pete, niso bili lepi, a njen pediater je imel prav: težave s kožo so pri dojenčkih pogoste, po nekaj mesecih pa so popolnoma izginile.

Zdaj, ko moji otroci zbolijo ali dobijo čuden kožni izpuščaj ali visoko vročino, ne paničarim. Obstajajo zdravniki.

2. Svojega otroka sem primerjala z drugimi

Ker se je moja hči rodila majhna in je ostala manjša od drugih otrok, sem ves čas spraševala druge matere otrok iste starosti, kako visoki ali težki so.

Na rednem pregledu po drugem rojstnem dnevu je pediater povedal, da ga njena teža ne skrbi več, čeprav je še majhna in suha.

Danes kot šolarka tehta 23 kg in ima v zlati sredini glede na svoja leta.

PREBERITE TUDI: 13 slik, ki bodo nasmejale vsakega starša

3. Preveč sem sledila razvojnemu koledarju in različnim tabelam

Tako kot mnogi drugi starši sem tudi jaz neprestano spremljala hčerine spremembe, brskala po internetu in jo primerjala z drugimi otroki. Postala sem obsedena s tem, kdaj bo začela plaziti ali hoditi, kdaj bo začela govoriti prve stavke ...

Sčasoma je plazila, hodila, se pogovarjala, nato pa stekla, skočila in začela voziti kolo.

Dojenčki se razvijajo po svojem tempu. Dober pediater, tako kot naš, pri vsakem pregledu spremlja rast in razvoj vašega otroka in vam bo pošteno povedal, ali je potrebno testiranje ali zgodnji poseg.

Odločila sem se, da bom nehala obsedeno slediti »vzorcem«, številkam na koledarjih in v razpredelnicah. Konec koncev se je moj sin, rojen devet tednov prej (še prej kot njegova sestra), naučil narediti marsikaj pred njo in prvo besedo je rekel pri devetih mesecih.

PREBERITE TUDI: 35 stvari, ki jih mame naredijo pred 9. uro zjutraj

4. Siljenje s kahlico

Okrog drugega rojstnega dne je hči prostovoljno sedla na kahlico in naredila, kar je bilo treba. Z možem sva mislila, da je te zgodbe konec.

Vendar ni bilo tako enostavno. Minilo je še leto in pol, preden je popolnoma opustila plenice, na število »nesreč« niti ne pomislim. V tem letu in pol sem ji nenehno ponujala kahlico in preveč časa razmišljala o problemu.

S sinom sva šla drugače, približno mesec dni, preden je pri treh letih začel hoditi v vrtec, smo se s pediatrom pogovarjali o najboljšem načinu, kako se znebiti plenic. Izkazalo se je, da se otroci naučijo uporabljati kahlico med 18 meseci in 4 leti. Široko obdobje!

5. Jaz na zadnjem mestu!

Ko ste prvič starš, je enostavno pozabiti na prehranjevanje, preoblačenje in karkoli drugega, da ne govorimo o tem, da bi sami hodili ven in počeli male stvari. Ko je hči končno zaspala, namesto da bi zdrsnila v pižamo in počivala, gledala film, kaj brala, sem prala perilo ali pomivala posodo.

Skrb zase sem vsekakor zanemarila, a sem zato naslednjič vse popravila - kmalu po rojstvu sina sem šla na striženje in se lotila treningov, celo redno hodila na masaže.

Zdaj sem precej aktivna mama dveh aktivnih, polnih energije in zelo srečnih otrok!

Vir: Businessinsider.com

PREBERITE TUDI: BLOG: Nakupovanje ni "čas za mamo"