|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

ADHD: Motnja pozornosti in nemirnosti

Petra Logar, 26.1.2011
Motnja ADHD ni le hiperaktivnost. Skriva mnogo več. Nekateri otroci kažejo znake motnje že kot dojenčki. Nekatere matere pravijo, da so takoj vedele, da je njihov otrok nekaj posebnega.

image
/11


O ADHD motnji, kaj to sploh je in kako jo pri otroku prepoznati, smo se pogovarjali z mag. Katarina Kesič Dimic, prof. def.

 

Kaj je ADHD motnja?

Motnja ADHD (v dobesednem prevodu ta kratica pomeni, da gre za motnje pozornosti in nemirnosti) je med ljudmi pogosto napačno poznana le kot hiperaktivnost. V resnici pa skriva mnogo več. V grobem se razdeli na tri tipe:

• otrok, ki je izrazitejše nemiren in motorično aktiven;

• otrok, ki je pri svojem delovanju in odločanju impulziven;

• otrok, ki ima težave bolj izražene na področju pozornosti.

 

Kako jo pri otroku prepoznamo?

Nekatere mame, ki vzgajajo otroke z motnjo ADHD pravijo, da so takoj vedele, da je njihov otrok nekaj posebnega. Že kot dojenčki kažejo lahko nekatere znake. Večinoma nimajo ustaljenega bioritma (spijo podnevi, ponoči pa bi se igrali), pri uvajanju goste hrane odklanjajo določeno hrano (zaradi grobe ali moteče teksture), ne želijo sedeti privezani v utesnjenih sedežih, pri mizi polivajo,… Kot malčki v vrtcu manj časa zdržijo pri igrah / zaposlitvah kot ostali vrstniki, hitro odnehajo, prehitro so zadovoljni s svojimi izdelki, zavračajo dejavnosti, kjer je potreben miselni napor, pogosto izgubljajo svoje stvari, hitro jih vse zmoti, pogosto mahajo z rokami ali nogami in se pozibavajo na stolu, v neprimernih situacijah vztrajno tekajo naokoli ali plezajo, so kot stalno vključeni »motorčki«, prekomerno govorijo, težko počakajo na vrsto, pogosto motijo ostale ali se vmešavajo v njih (vpadanje v igro), spet drugi pa delujejo zasanjano in odsotno.

 

Velik mejnik predstavlja vstop v šolo. Takrat se skoraj vedno pojavijo prenekatere težave, tudi pri tistih, ki prej niso bili tako zelo opazni. Nekatere mame mi celo pripovedujejo, da pred vstopom v šolo niso ničesar sumile.

 

V šolskem okolju so najhitreje zagotovo prepoznani otroci, ki so izrazito nemirni. Kot taki najbolj očitno izstopajo iz skupine in pogosto rušijo skupinsko dinamiko. Bolje se ujamejo z vzgojitelji ali učitelji, ki so tudi sami pri vodenju vzgojno izobraževalnega procesa bolj dinamični, fleksibilni in nekonvencionalni. Impulzivnost gre pogosto z roko v roki z nemirnostjo, kar pa ni vedno pravilo. Ti otroci ne zmorejo počakati v vrsti, ne dvigujejo rok in želijo vedno odgovarjati prvi, prehitro se zadovoljijo s kvaliteto svojega dela in tako izdelke pogosto oddajajo na pol dokončane. Kljub dobronamernim opozorilom (predvsem pri pisanju kontrolnih nalog v šoli) ne želijo ponovno pregledati in morebiti popraviti svojih rešitev.

 

Lahko se zgodi, da se vsi trije tipi združeno pojavijo pri enem otroku (z izrazitejšo eno obliko), lahko pa v samostojni obliki. Kadar nepozornost nastopi brez izrazite impulzivnosti in nemirnosti, so ti otroci pogosto spregledani in označeni kot sanjači ali lenuščki. Pogosto sedijo nekje zadaj, osamljeni, nemoteči. Pogledujejo skozi okno, v strop, po stenah in gledajo skozi nas. Kljub umirjenosti so vidno neprisotni. Prepisujejo iz table, a nimajo blage veze o tem, kaj je rdeča nit tekoče ure. Na ta način izgubijo veliko informacij in se morajo doma več pripravljati na preverjanje znanja.

 

Večinoma velja stereotip (ki se veže na stereotip, da je ADHD le hiperaktivnost), da je ADHD motnja »rezervirana« za dečke. A ni tako. Enakovredno se pojavlja tudi pri deklicah, le da na drugačne načine. Ker kultura in družba določata, da je vedenje deklic drugačno od vedenja dečkov, se ta »pravila« odražajo tudi pri motnji ADHD. Deklice z motnjo ADHD niso toliko motorično kot bolj verbalno aktivne, bolj zasanjane in odmaknjene. Žal pogosto izločene iz družbe. Kar pa je seveda tudi velika težava dečkov s to motnjo.

Otroci z opisano motnjo imajo pogosto visoke intelektualne potenciale, ki pa jih zaradi ovir v svojem delovanju težko pokažejo. Naloga odraslih je, da jim pomagajo odkrivati močna področja in premagovati težave.

 

Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

BLOG: Decembrska evforija
Prava sreča je zares zelo skromna in ne potrebuje veliko, da jo začutimo. Toda včasih je pot do nje tudi ovinkasta ter o...
7
Telefonirate, otrok pa ni tiho?
Kadar se starši pogovarjajo po telefonu, otroci začutijo silno potrebo po tem, da pričnejo jokati, kričati, ravno tisti ...
6
Mini festival Otroški Kranfest
To soboto, 21. julija 2018, se bo na Kranjskih ulicah odvil otroški mini festival Otroški Kranfest, ki je za otroke prip...
5
Preproste ideje za praznično okrasitev doma
V predprazničnem času radi poživimo in okrasimo prostore, v katerih preživimo največ časa, da vanje vnesemo praznično v...
4



Pravilo 3 minut, od katerega je odvisno za...
Koliko časa preživite s svojim otrokom?
BLOG: Decembrska evforija
Prava sreča je zares zelo skromna in ne potrebuje veliko, da jo začutimo. Toda včasih je pot do nje tudi ovinkasta ter o...




Teža med nosečnostjo.
пеперутка16

Ste se med porodom kaj zredile? Koliko?