/11 /11

Na počitnicah oziroma na dopustu imamo starši priložnost, da s svojimi otroki preživimo več časa kot med letom. V tem času jih učimo, smo jim zgled, se z njimi igramo, jim beremo, krepimo navezanost in gradimo njihove psihične strukture bolj nadzorovano kot med letom, ko hitimo, delamo, smo utrujeni. Vendar se moramo tudi na ta sproščeni del leta pripraviti. Moja sestra, ki ima tri večje otroke, pravi: »Neja, hujše od vikendov so samo še počitnice!« Ja, res je lahko tako, ali pa tudi ne. Združila sem izkušnje obeh – tiste težje in tiste prijetne.

Nestrpno pričakujemo počitnice, da se podamo na morje, v hribe, v naravo. Uživamo v načrtovanju in zadnje dni pred odhodom želimo postoriti vse, kar je potrebno, da bi bili na dopustu brez skrbi. Želim preživeti čas s svojimi otroki in s svojim partnerjem. Prepričana sem, da bomo na tem dopustu uspeli in imeli čas za vse pravljice, igre, nasmehe in nežnosti, za katere v delovnih dneh zmanjka časa, vendar je dobro, da se na dopust pripravimo. Ne mislim samo na pripravo kovčkov in denarja, ampak da do neke mere načrtujemo tudi počitniške dejavnosti. Čudno se sliši, vendar se otroci hvaležno odzovejo na urnik tudi med počitnicami. Mlajši kot so otroci in več kot jih je v družini, bolj prav pride ustaljen urnik.

Če želimo otrokom omogočiti sproščene in dejavne počitnice, jih strukturirajmo. Otroci se bodo v pričakovanem dnevnem urniku bolje počutili in bodo tudi oni bolj predvidljivi. Razmišljanje, da jim z dnem brez obveznosti delamo uslugo, se pogosto izkaže za zmotno. Morda nam kakšen dan ali dva uspe, nato pa običajno sledi razpad sistema.

Kaj se dogaja:

- otroci jedo, kar jim 'paše': pojejo veliko sladoleda in čokolade, popijejo veliko sokov in sladkih pijač, vendar velika količina sladkorja slabo vpliva na razpoloženje, saj povzroči nemir, razburjenost, zmanjšuje tek;

- otroci ne jedo ob istem času kot v vrtcu oziroma med letom;

- otroci ne počivajo dovolj oziroma ne grejo spat ob uri, ki bi jim zagotovila potrebno število ur spanca;

- otroci se igrajo bolj razpuščeno kot v vrtcu.

Kako razpuščena in divja igra vpliva na otroka? Ali jim koristi?

Ali otroci potrebujejo divjo igro, da se sprostijo?

Otroci drugače doživljajo stres in sprostitev kot odrasli. Odrasli načrtujemo sprostitev, o njej razmišljamo, zdržimo stres, ker vemo, da bo po opravljenem delu sledila sprostitev. Imamo določene časovne okvirje in si sprostitev razporejamo glede na obremenitev: »Samo še tole zdržim, potem pa imam en teden prosto. In bom samo ležal, bral, deskal, …«

Otrok potrebuje mirno, sproščeno, predvidljivo dejavnost. Ne glede na obremenitev med tednom (vrtec, dejavnosti, aktivnosti, obiski otrok, rojstni dnevi, divje risanke, noči pri babici in dedku, neredna prehrana, …) jim ne koristi takojšen 'razpust' in divjanje. Potrebujejo postopno sproščanje in umiritev.

Pri načrtovanju dejavnosti upoštevajmo značaj otroka. Če je impulziven, zagnan in se hitro razburi, mu bo koristila zmerna, usmerjena in nenasilno vodena aktivnost z enim od staršev. Zanj bo najprimernejša dejavnost, pri kateri bo prišla do izraza njegova domišljija, energija, spontanost. Obenem pa se ne bo po nepotrebnem razburjal in ga ne bodo zapeljevali starejši, agresivnejši otroci.

Če je otrok bolj mirne narave, zadržan ali plašen, imamo na dopustu čudovito priložnost, da se mu posvetimo, ga učimo in ga nežno usmerjamo v dejavnosti, ki ga plašijo. Starši smo tisti, ki lahko najbolje predvidimo otrokov učni proces, vendar ne v smislu osvajanja branja, matematike in podobnega, temveč v smislu vzgoje, vsakdanjih potrebnih znanj in obvladovanja različnih situacij. To je npr. učenje vožnje kolesa, skakanja v vodo, pozdravljanje mimoidočega, vključevanje v skupino nepoznanih otrok. Starši moramo biti mentorji svojim otrokom. Za razliko od učenja v razredu se jim lahko individualno posvetimo.

Učni trenutki

Načrtujmo učne trenutke. Če imamo več otrok, si vsak dan vzemimo nekaj časa za vsakega otroka posebej. Načrtujmo tudi skupno igro, da se otroci naučijo delati stvari v skupini: da se skupaj igrajo, se skupaj učijo reševati težave in konflikte. Ko bodo starejši, bodo imeli t.i. »teambuilding« oz. znanja za delo v skupini že v mezincu, kar jim bo lajšalo in večalo uspešnost pri vključevanju v družbo in kasneje v službo. Za tovrstno učenje je družina najprimernejši prostor. V družini smo vsi enakopravni, nismo pa vsi enaki. Nekdo je močnejši, drugi pametnejši, tretji bolj izkušen. Kar naprej se je treba prilagajati, tako kot se bodo morali kasneje v življenju. Čudovito pa je to, da se tega lahko naučimo v družini, v okolju, kjer velja mušketirsko geslo: »Vsi za enega, eden za vse.«

In kje so zdaj počitnice?

Za starše dojenčkov in predšolskih otrok je dopust bolj garanje kot ležanje. Če preživimo počitnice v oskrbi hotela, je malce lažje, vendar se tudi tukaj lahko pojavijo težave zaradi spremembe okolja, prihodov in odhodov iz hotelskih sob in še kaj, družine, ki počitnikujejo v apartmajih ali kampih, pa imajo kar nekaj dela s pripravo hrane, čiščenjem ter pospravljanjem.

Kako si lahko polepšamo počitnice?

Počitnice si lahko polepšamo tako, da ne bomo pričakovali preveč, hkrati pa se bomo pripravili tudi na morebitne neprijetnosti. Neprijetnosti nas ne bodo dotolkle in jih bomo lepše speljali.

Ali pričakujemo, da se bodo otroci neizmerno zabavali, ko bomo jadrali, kolesarili, se potapljali, potovali?

Ali pričakujmo, da bodo otroci, predvsem med enim in četrtim letom lahko zaradi sprememb zelo utrujeni, razdražljivi in nespeči?

Ali pričakujmo, da otroci morda ne bodo navdušeni nad predvidenimi dejavnostmi?

»Tako lepo kolo smo ti kupili prav za te počitnice, ti bi pa samo risanke gledal. Pa ne moreš biti noter, ko pa je zunaj tako lepo vreme. Pa zakaj se prepiraš s sosedovim Tončkom, če smo se pa z mamico dogovorili, da bomo skupaj na morju …« Vam zveni znano?

Seveda se ni treba popolnoma prilagoditi otrokovim željam, saj so to tudi naše počitnice! Zato se moramo pred počitnicami – glede na otrokovo starost in razumevanje – pogovoriti z njim. Razložimo mu, kje bomo, kaj bomo delali, kakšna so naša pričakovanja. Vsak dan mu lahko predstavimo, kakšen načrt imamo oziroma dan načrtujmo skupaj. Skupaj načrtujmo tudi spremembe ali druge načrte. Upoštevajmo mnenja vseh, kolikor se da enakopravno.

»Oči bo šel s tabo plavat, mami bo brala revijo, potem bomo skupaj šli na sladoled … Oči gre zvečer na tek, mami ti bo prebrala pravljico …«

Ne popuščajte pri svojih odločitvah in ne imejte slabe vesti, če si boste vzeli čas za sprostitev in počitek. Če boste popuščali pri dogovorih, otroku ne boste naredili usluge, ampak ga boste samo zmedli. Otrok hitro razume, kakšen je red, kdaj se mu kdo posveča in kako, zato se v tem dnevnem redu sprosti ter uživa. Ve, kdaj se mu boste posvetili. V teh okvirih se bo počutil varno. Tudi o morebitnih spremembah načrtov se z otrokom pogovorite.

Na koncu razmislite še o tem, kaj bi poleg sprostitve še radi »dosegli«. Za katere trenutke si želite, da bi se zgodili? Gradite lepe spomine!

Nekaj idej, ki jih uporabljamo za lažje počitnikovanje:

- potovalna lekarna z zdravili in s potrebščinami,

- zaščita pred soncem, žuželkami, alergijami,

- skuhana, zamrznjena hrana za enostavna kosila,

- glede na zmožnosti gremo kdaj tudi v restavracijo,

- raje manj aktivnosti in te bolj doživete, raje bližje kot daleč.

In veliko sreče in uspeha pri načrtovanju in uživanju na počitnicah! Naj bodo to naj (najlepše, najtoplejše, najbolj srečne, najbolj mirne, najbolj zaljubljene) počitnice do sedaj!

Preberi še:

Otroška igra - kako lahko pomagate starši

Družinski center OAZA vas vabi na brezplačen pogovor ali posvet. Dobrodošli ste, da nas obiščete, skupaj s partnerjem, sami ali z otrokom, kadar imate velika ali mala vprašanja. Čaka vas prijetno vzdušje ter svetovalka ali svetovalec za zakonska in družinska vprašanja. 

Prosimo vas, da svoj obisk predhodno najavite na številko 031/691 - 119 ali elektronski poštiinfo@izriis.si 

Za več informacij obiščite spletno stran www.izriis.si/druzinsko-svetovanje.html 

Programe sofinacira Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve in Mestna občina Ljubljana