/11 /11

Foto: JP

Vsi že od nekdaj vemo da nam ko zbolimo, starši v čaj obvezno dodajo žlico medu. Med je tudi sestavina mnogih sladic in pijač. Nekateri ga uporabljajo celo za celjenje ran. Ali ste se kdaj zamislili, kako hvaležni smo lahko, da čebelarji skrbijo za pridelavo in predelavo te dragocene poslastice. Seveda gre na prvem mestu hvala tistim malim drobcenim bitjem, ki se dan za dnem trudijo nabrati čim več cvetnega prahu, nektarja, mane in ga znositi v svoj panj.

Po nekateri virih segajo začetki apiterapije stoletja nazaj do egipčanske, grške, kitajske, babilonske in drugih civilizacij. Prve dokaze o ukvarjanju s čebelami najdemo na jamskih slikah, ki datirajo več kot 10.000 let pred našim štetjem. V naših krajih je tisočletja kasneje čebelarstvo ubralo drugačno pot, ki ji je botrovala naselitev Slovanov. Slovan je imeli do čebel prav poseben odnos. Slovanski panji so bili dejansko panji oziroma drevesna dupla, v katera so naseljevali čebele. Kasneje je tako vrsto čebelarjenja izpodrinilo čebelarjenje v panjih iz žaganega lesa. Tako se je razvila še danes znana oblika panja imenovana kranjič, ki predstavlja majhen panj, katerega so lahko zložili v skladovnice, namestili v čebelnjake ter tako omogočili prevoz na pašo. Čebele so tako že tisočletja naše sopotnice in njihovi proizvodi del našega vsakdanjika in prehrane.

Apiterapija kot oblika alternativnega zdravljenja pa v naši družbi kljub vsemu nima takšnega ugleda, kot si ga zasluži. Vse preveč namesto domačih zdravil raje posegamo po umetnih in kemično pridelanih zdravilih, ki nam jih ponuja farmacevtska stroka. Apiterapija je uporaba čebeljih proizvodov za preventivno preprečevanje bolezni, zdravljenje bolezni in ohranjanje ugodnega zdravstvenega stanja človeka. Čebelji produkti so dokazano pozitivno učinkovali na več kot 500 različnih bolezni. Apiterapija pa je priznana bolj kot homeopatični pristop, le malo čebeljih produktov priznava tudi uradna medicina.

Tisti, ki se zavedamo pomena in zdravilnih učinkov čebeljih produktov, si ne predstavljamo svoje kuhinje brez izdelkov kot so:

Cvetni prah – Sestavine prahu so odvisne od rastlin, kjer ga čebele nabirajo. Vsebujejo vse za človeka pomembne aminokisline, maščobne kisline in vitamine različnih skupin. Vsebuje tudi inhibine, ki preprečujejo oz. zavirajo razvoj nekaterih vrst bakterij. Ena žlička cvetnega prahu na dan naj bi krepila imunski sistem.

Propolis – Ali po slovensko zadelavina je sestavljena iz več snovi in jo čebele ponavadi uporabljajo za krpanje luknjic v panju. Zadelavino se pridobi preprosto s strganjem iz sten panja. Propolis prodajajo v lekarnah v več različnih oblikah za uživanje bodisi tablet, kapsul ali tinktur. Uporablja pa se tudi v kozmetičnih izdelkih. Najpogostejša uporaba so lizalne tablete in tinktura, ki jo nakapamo na žlico sladkorja, da nam olajša simptome prehlada.

Matični mleček – Je na prvem mestu hrana za čebele. Proizvajajo ga najmlajše čebele, ki jim pravijo tudi dojilje. Pridobivanje matičnega mlečka zahteva veliko časa in truda. Čebelja družina, ki ji namerno odvzamejo matico, skuša iz ličink vzgojiti novo matico, saj brez nje ne morejo preživeti. Ličinke zato obilno zalijejo z matičnim mlečkom. Čebelar zatem po dveh dneh previdno postrga matični mleček iz celic kamor je prej vstavil ličinke. Ljudje ga uživamo najpogosteje v kombinaciji z medom.

Matični mleček vsebuje beljakovine, maščobe, rudninske snovi, različne sladkorje in celo vrsto vitaminov. Izboljšuje splošno počutje, delovanje možganov, poveča apetit, poživi in krmili delovanje žlez, lajša starostne težave in bolezni. Njegova uporabnost se je pokazala tudi pri naravnih kozmetičnih sredstvih, ki naj bi zavirala staranje kože.

Med - Je odličen naravni nadomestek sladkorja. Med čebeljimi izdelki je najpogostejši in verjetno tudi najbolj dostopen. Poleg enostavnih sladkorjev (glukoza, fruktoza) vsebuje tudi saharozo in druge sestavljene sladkorje. Med je lahko narejen iz različnih virov. Iz mane ali medene rose, cvetličnega nektarja. Med nastane, ko se prinešene kapljice v panju izsušijo, da se izloči odvečna voda.

Viri: Slovenski čebelarji, Wikipedia